Znameniti predmeti

KOPITLJAČEK

Možiček-kopitljaček,
to bister je junaček,
nikdar se ne upeha,
kopitati ne neha,
kopita skoz in skoz,
kopitne Anko v nos.
 
– Oton Župančič
 
Kopitljaček je igrača z dolgo zgodovino, ki ji lahko sledimo vse od starega Egipta. Običajno ima obliko ploske človeške figurice ali možička, izžagano iz tankih deščic, pa tudi lepenke ali drugega materiala. Preprosti marioneti podobna lutka je opremljena z gibljivimi udi, ki so na hrbtni strani simetrično povezani z vrvico. Če vrvico sunkovito potegnemo, kopitljaček zacepeta z rokami in nogami, kot bi skočil kvišku. 
 
Zapletenejših mehanskih igrač v preteklosti niso poznali ali pa vsaj povprečnemu otroku niso bile lahko dostopne. Zato ne preseneča, da se je kopitljaček tako priljubil mladini po vsej Evropi, še posebej pa v nemškem kulturnem prostoru, kjer ga poznajo pod imenom Hampelmann.
 
Kopitljaček je tako preprosta igrača, da je ni težko ustvariti kar doma. Vendar so se v 18. in 19. stoletju na tržišču uveljavili predvsem obrtni izdelki iz delavnic na Bavarskem in v Češkem rudogorju, krajev z močno lesnoobdelovalno tradicijo. Tedaj se je tudi dokončno izoblikoval značilni kopitljačkov lik: šaljiva podoba norčka v pisanih oblačilih in s koničastim pokrivalom.
 
Več ...

BREVERL

Človek od nekdaj verjame, da ga lahko posebni posvečeni predmeti ščitijo pred nesrečami in vplivi skrivnostnih in temnih sil. 
 
Leta 2000 je Narodni muzej Slovenije pridobil breverl, predmet, kakršen še ni poznan v zbirkah slovenskih muzejev. Redek je tudi drugod po evropskih zbirkah z območja katoliške veroizpovedi.
 
Breverl (iz latinske besede breve = kratko latinsko besedilo) je zgiban list, na katerem so zloženi (nalepljeni) zagovori, magični izreki in svete podobe. Ti največ štirikrat prepognjeni majhni listi, na katerih so bili devetdelni bakrorezi, so pogosto skupaj s posvečenimi predmeti (svetinjice, vrbove mačice, romarski spominki, devocionalije) spravljeni v majhne ovoje (etuije). Material, iz katerega so izdelani etuiji, je pogosto zelo dragocen. Gre za svilo z vezenino iz kovinske nitke, svileno blago s srebrnimi nitkami, občasno pozlačenimi oziroma pogosto iz izvezenih tekstilnih ostankov, kot je brokat. Nekateri etuiji za breverle so imeli kovinsko ogrodje, v stranice pa je bilo vdelano usnje oziroma drugi materiali. 
 
Več ...

PLOŠČNI OKLEP VALENTINA SIEBENBÜRGERJA

V slovenskih muzejskih zbirkah danes hranimo razmeroma malo primerkov zaščitne opreme iz srednjega in zgodnjega novega veka. Prav posebno mesto med njimi pripada oklepu, ki ga je v tridesetih letih 16. stoletja izdelal priznani nürnberški mojster Valentin Siebenbürger .
 
Je namreč edini originalni, tako rekoč v celoti ohranjen primer pravega »viteškega« oklepa na Slovenskem.
Izdelan je bil po meri za premožnega bojevnika plemenitega rodu, ki se je vojskoval kot težko oboroženi konjenik. Na to kaže tudi zložljiva kljuka na desni strani prsne plošče, ki je bila namenjena opori težkega konjeniškega kopja pod desno pazduho. Po obliki zaščitnih sklopov lahko presodimo, da je bil njegov lastnik atletske postave, razmeroma širokih ramen in zelo vitkega pasu.
 
Čeprav oklep na pogled morda deluje masivno, ni neznosno težak – v celoti tehta 24 kg, njegova teža pa je zaradi premišljenega oblikovanja dobro razporejena po telesu. Pločevina na prsni plošči doseže debelino do 3 mm, drugod na manj izpostavljenih mestih, zlasti na udih, pa se stanjša na približno 1 mm. To je uporabniku zagotavljalo optimalno razmerje med stopnjo zaščite in maso oziroma mobilnostjo.
 
Izdelava celopostavnega oklepa iz jeklene pločevine je zahtevala brezhibno obvladovanje kovaške obrti, odlično poznavanje človeške anatomije in čut za ergonomijo. Toda zaščitna oprema viteške elite ni bila zgolj vrhunski proizvod vojaške tehnologije svojega časa. Pomenila je tudi pomemben statusni simbol, njeno oblikovanje pa je odražalo modni okus zgodnjenovoveške dobe.
 
Siebenbürgerjev oklep je izdelan v t. i. maksimiljanskem slogu, ki ga prepoznamo po narebreni površini zaščitnih plošč. Umetelno izoblikovana valovita pločevina je po eni strani posnemala tedaj zelo priljubljena široka, nabrana oblačila. Po drugi strani je bilo na ta način mogoče ustvariti trdnejši oklep, ki je pri enaki masi in debelini plošč zagotavljal boljšo zaščito pred udarci in izstrelki.
 
Več ...

HASANOV PLAŠČ

Ta plašč je narejen iz turškega plašča Hasana paše, ki je 22. junija leta 1593 premagan umrl. 
 
Tako pravi napis na pergamentnem listku, prišitem na notranjo stran mašnega plašča. Turško oblačilo je bilo del bogatega vojnega plena bitke pri Sisku in edino izmed vseh predmetov, ki se je ohranilo do današnjih dni. Predelano oblačilo pomeni izjemno dragocenost v svetovnem merilu.
 
Plašč je izdelan iz svilnatega brokata kardinalsko rdeče barve, z zlatimi nitkami in vtkanim vzorcem granatnega jabolka.
 
Več ...

SAMURAJSKI OKLEP

Na Japonskem je razvoj orožja in bojne opreme sprva sledil predvsem zgledom s celinske Kitajske, vendar so japonski obrtniški mojstri že zgodaj razvili prepoznavne sloge, prilagojene domačemu okusu in načinu bojevanja. Zaščitna oprema japonskih samurajev se je v osnovi opirala na tehnologijo lamelnega oklepa – zaščitnega oblačila, sestavljenega iz preluknjanih ploščic, z vrvicami ali trakovi povezanih v večje sklope. Te so dopolnjevali s tekstilnimi segmenti, okrepljenimi z verižnino ali manjšimi kovinskimi ploščicami.
 
Edini skorajda v celoti ohranjen primerek samurajskega oklepa na Slovenskem je v zbirko Narodnega muzeja prišel z odkupom leta 1961. Izdelan je v slogu go mai do, s prsnim oklepom iz večjih navpično nanizanih, togo spojenih kovinskih plošč, zaščitenih s črnim japonskim lakom uruši. Zaščito spodnjega dela trupa in stegen zagotavljajo podolgovati ščitniki podobne konstrukcije, obešeni na svilene vrvice.
 
Poleg ramenskih ščitnikov lamelne konstrukcije bojevnikove roke varujejo dolgi tekstilni rokavi, na zunanji strani prekriti z našito verižno pletenino in togimi ščitniki za dlani. Na enak način so izdelane do kolen segajoče tekstilne hlače. Glavo pokriva značilna okrogla čelada s širokim krajcem, obrazno masko in ovratnikom. Oklep dopolnjuje še par slabše ohranjenih golenic, izdelanih v nekoliko drugačnem slogu, ki prvotno verjetno niso sodile k celoti.
 
Več ...

Stran 3 od 6