Znameniti predmeti

IDOL Z LJUBLJANSKEGA BARJA

Na območju kolišč pri Igu je bila med številnimi najdbami odkrita posoda iz žgane gline, oblikovana kot shematizirano človeško telo z ornamentom, ki predstavlja vezeno obleko. Ni mogoče potrditi, koga vaza predstavlja, oblečeno žensko ali moškega oziroma človeško telo z živalsko glavo, skoraj gotovo pa je, da gre za kultni predmet.
 
Motiv križa, ki se na vazi pojavi štirinajstkrat, je prastari simbol svetlobe, sonca in življenja. Zdi se, da so koliščarji skušali osmisliti naravne pojave in jih beležili. Oblika kipca se povezuje s podobo ozvezdja Orion v zimskem času, kar naj bi nakazovalo njegovo koledarsko vlogo.
 
Najdba je izjemna zaradi upodobljene simbolike, kar je odraz bogatega miselnega in verovanjskega sveta koliščarjev z Ljubljanskega barja. V tehnološkem in duhovnem smislu vaza skupaj z drugimi raziskavami nakazuje osrednje mesto ižanskih kolišč v tem delu Evrope.
 
Več ...

OKRASNA NAŠIVKA – NAJSTAREJŠA ZLATA PREDMETA Z OZEMLJA SLOVENIJE

Izjemna našivka sta bila del zaklada, skupine predmetov, ki so jih v času bronaste dobe kot daritev božanstvom odložili na breg Blejskega jezera. Slednje je bilo pomembno kultno središče, kar nakazujeta tudi prestižni zlati apliki. Zlati predmeti so bili v bronasti dobi izjemno redki in ni znano, kje je bilo pridobljeno zlato za izdelavo našivkov. Primerljivi našivki so bili odkriti v Švici, na Bavarskem in na Madžarskem, večinoma v bronastodobnih utrjenih naselbinah in bogatih ženskih grobovih.

Ob robovih našivkov iz tanke zlate pločevine so vidne luknjice, ki kažejo, da sta bila trakova pričvrščena na podlago, verjetno prišita na nošo, morda pokrivalo. Na okrasu prepoznavajo označevanje sončevega in luninega leta.

Več ...

LESENE PASTI

Na splošno se predmeti iz organskega materiala redko ohranijo, tri lesene pasti pa so posebne tudi zato,  ker so edina tovrstna najdba na širšem območju. Pasti so izredno zanimive zaradi tehnologije, ki ostaja enaka od bronaste dobe pa vse do današnjih dni. 
 
Na razstavi si lahko ogledate dve izmed pasti. Prikazani sta obrnjeni s spodnjo stranjo navzgor. Past se pod lažjo živaljo verjetno ni vdrla, človek pa bi jo enostavno razprl, če bi se ujel vanjo. Uporabljali so jih za lov divjadi, predvsem jelenov, mehanizem pa je ukleščil njihovo nogo.
 
Več ...

POCHETTE

Žepna violina se je kot najmanjši inštrument v družini violin pojavil v šestnajstem stoletju. Žepne violine so jemali plesalci ali učitelji plesa s seboj v kovčku, ko so šli na učne ure k svojim učencem. Pospravili so jih kar v žep dolgega suknjiča. Zmotno je torej mišljenje, da so žepne violine izdelovali za otroke. Poleg lahke prenosljivosti je bila prednost pochetta tudi to da je bil tišji, kot navadna violina, kar je bilo pomembno, ko so učne ure potekale v zasebnih domovanjih. Naš primerek je doslej edino znano tovrstno glasbilo francoskega goslarja Françoisa Saraillaca, hkrati pa tudi najstarejše datirano godalo v slovenskih javnih zbirkah in eden izmed najstarejših ohranjenih inštrumentov na našem ozemlju. 
 
Za žepne violine ni bilo posebnega repertoarja pesmi. Če je učitelj znal igrati violino, je verjetno lahko na ta mali inštrument zaigral tudi mnogo zvrsti violinske glasbe. 
 
Več ...

MEJNIK

Kamen, ki je razmejeval upravni območji mest Akvileja in Emona, dokazuje, da je bila Emona del Italije in ne provinc.
 
Akvileja (današnji Oglej v Italiji), ustanovljena leta 181 pr. n. št., je bila najstarejše mesto, katerega upravno ozemlje je segalo na območje današnje Slovenije, mesto Emona pa so ustanovili najpozneje v 2. desetletju n. št. Iz primerjav z drugimi rimskimi mejniki izhaja, da sta imeli obe mesti enakovreden pravni položaj in sta pripadali isti upravni enoti. To pomeni, da je Emona sodila k Italiji in ne Iliriku oziroma pozneje provinci Panoniji.
 
Mejnik je bil najden na dnu reke Ljubljanice pri Bevkah. Na mejnem območju je bil prvotno zasidran v tla ob bregu reke, in sicer meter globoko. Na zgornjem približno 30 cm visokem in skrbno oblikovanem delu mejnika so trije napisi: na zgornji stranici piše FINIS – meja, na stranskih pa AQVILEIENSIVM – (posest) Akvilejcev in EMONENSIVM – (posest) Emoncev.
 
Več ...

Stran 2 od 6