Simpozij o sabljaču Rudolfu Cvetku ob 100. obletnici prve slovenske olimpijske medalje

There are no translations available.

Ljubljana, 15. novembra 2012


V soboto 17. novembra mineva 132 let od rojstva prvega slovenskega dobitnika olimpijske medalje, sabljača Rudolfa Cvetka, ki je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu, kot član avstrijske sabljaške reprezentance, osvojil srebrno medaljo v ekipnem tekmovanju s sabljo. Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske in Sabljaško zvezo Slovenije sredi decembra pripravlja simpozij o Rudolfu Cvetku, s katerim bodo obeležili 100. obletnico prve slovenske olimpijske medalje in otvoritev prenovljene stalne razstave sabljača Rudolfa Cvetka.


Želja vsakega športnika je nastopiti na olimpijskih igrah in dobiti olimpijsko medaljo. Sabljaču Rudolfu Cvetku je to uspelo leta 1912, ko je kot član avstrijske sabljaške reprezentance nastopil na 5. olimpijskih igrah v Stockholmu. Avstrijska ekipa v postavi Richarda Verderberja, Otta Herschmanna , Friedricha Gollinga, Andreasa Suttnerja, Alberta Bogna, Reinholda Tramplerja in Rudolfa Cvetka se je zanesljivo uvrstila v finale, kjer jih je ogorčenem boju premagala madžarska vrsta.  Tekmovanje posameznikov s sabljo, kjer je Cvetko veljal za enega od favoritov olimpijskega turnirja, je bilo v zadnjem trenutku preloženo. Avstrijska reprezentanca se je 17. julija odpravila proti domu, saj ji je potekel dopust. Cvetko je bil razočaran, ker se kot športnik ni mogel pomeriti z najboljšimi sabljači v svoji paradni disciplini. V spominih je grenko zapisal: »Ker je med tem potekel naš dopust in verjetno tudi predvidena finančna sredstva, smo se na žalost morali že pred tekmovanjem vrniti domov. To je bila za nas velika škoda, ker smo bili po doseženih uspehih tudi moralno na višini in bi več kot verjetno dosegli v sablji še nadalje uspehe.«
Rudolf Cvetko se je kot vodja Jugoslovanske sabljaške olimpijske reprezentance udeležil tudi olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu. V dvanajstčlansko olimpijsko reprezentanco so se uvrstili štirje Cvetkovi učenci, ki so dali pomemben prispevek k uspešnemu nastopu celotne ekipe: Marijan Pengov, Mirko Koršič, Edo Marion in Ivka Tavčar. V floretu so se jugoslovanski sabljači med osemnajstimi nastopajočimi državami uvrstili na 7.–12. Mesto. Na 11. olimpijskih igrah je slovenski sabljaški šport dosegel drugi mednarodni uspeh.
Cvetkovo športno kariero je bilo mogoče podrobneje osvetliti šele po letu 2003, ko so dediči predali njegovo dediščino Narodnemu muzeju Slovenije. Del njegove zapuščine je bil prvič predstavljen javnosti na razstavi »Rudolf Cvetko – prvi slovenski olimpionik«, ki je bila na ogled od 25. maja do 28. avgusta 2006. Med gradivom, ki osvetljuje njegovo športno kariero, so bili javnosti prvič na ogled številni dokumenti, fotografije, medalje, plakete in diplome sabljaških turnirjev.
Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske in Sabljaško zvezo Slovenije pripravlja simpozij o Rudolfu Cvetku, ki bo potekal 13. decembra v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova in bo osvetlil Cvetkovo športno in vojaško kariero in otvoritev prilagojene stalne postavitve Športne zbirke Rudolfa Cvetka. V so muzeju s strokovno pomočjo Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana jeseni 2012 prilagodil vsebine stalne postavitve zbirke Rudolfa Cvetka za potrebe slepih in slabovidnih obiskovalcev. V pedagoške namene so bile izdelane kopije izbranih predmetov iz plastične mase, med njimi tudi kopija olimpijske medalje, ki so opremljene s kratkim razlagalnim napisom v braillovi pisavi. Pred vhod v razstavno dvorano je postavljen 3D zemljevid z legendo v braillovi pisavi, na tla pa je položen poseben trak, ki slepe in slabovidne obiskovalce vodi od osebnega dvigala do informativnega 3D zemljevida in naprej po razstavni dvorani.
Rudolf Cvetko je svojo kariero začel kot častnik avstro-ogrske vojske, po upokojitvi pa je nadaljeval s pedagoškim delom in postavil temelje slovenskemu sabljaškemu športu. Bil je tudi predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Cvetkova športna kariera in njegova vztrajna ter uspešna vzgoja sabljaškega podmladka sta veliko pripomogli, da smo Slovenci sprejeli sabljaški šport za svojega. V anale slovenskega športa pa se je Cvetko zapisal kot prvi Slovenec z osvojeno olimpijsko medaljo. Olimpijski nastop kot vrhunec športne kariere mu je ostal kot najpomembnejša športna in osebnostna življenjska izkušnja, s katerim se mu je izpolnila želja, da v eliti izbranih športnikov predstavlja šport, ki ga ljubi, in državo, iz katere prihaja. Za svoje uspešno delo v športu je prejel vrsto priznanj, med drugimi Bloudkovo nagrado. Rojen je bil 17. novembra 1880 v Senožečah, umrl pa je 15. decembra 1977 v Ljubljani.



Več informacij:
Sabljaška zveza Slovenije; spletno mesto: www.sabljaska-zveza.si;
telefon: 041 600 803, Polona Marinček, Komisija za propagando

Narodni muzej Slovenije; spletno mesto: www.nms.si
Telefon: 01 2424 439,  Tjaša Gračner, Odnosi z javnostmi