Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam

There are no translations available.

Narodni muzej Slovenije sodeluje v projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki ga med letoma 2013 in 2015 izvaja Slovenski etnografski muzej.

Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Poglavitni cilj  projekta  je usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi, invalidi, mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let) za pridobitev kompetenc na področju dela v muzejih in galerijah ter s tem povečana možnost njihove zaposlitve po končanem projektu. V okviru projekta poteka tudi snovanje, razvijanje in izvajanje pedagoških in andragoških programov, hkrati pa je vloga sodelujočih muzejev na projektu tudi usposabljanje za pridobivanje specialnega strokovnega znanja, veščin in praktičnih izkušenj za muzejske delavce in s tem vzpostavitev dobrih praks v državnih muzejih Slovenije.

V okviru projekta v Narodnem muzeju Slovenije naloge kustodinje pedagoginje opravlja Tina Palaić, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja ter pedagoginja.
Kontakt: This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it

IZVEDENI PROGRAMI

IZOBRAŽEVANJE Dostopen muzej - enakopravni obiskovalci (18.–21. avgust 2014)

V Narodnem muzeju Slovenije je bilo organizirano interno izobraževanje na temo večanja dostopnosti do muzejskih vsebin. Zastavljeno je bilo v treh sklopih. Antun Smerdel je udeležencem predstavil načine, kako muzejske vsebine približati slepim in slabovidnim obiskovalcem, Barbara Šamperl je predstavila prilagoditve za gibalno ovirane obiskovalce, Petra Rezar pa je govorila o tem, kako muzej približati gluhim in naglušnim obiskovalcem. Izobraževanja se je udeležilo trinajst oseb, ki delujejo v okviru Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v zadnjem sklopu pa sta se pridružila tudi zunanja udeleženca, predstavnika skupine gluhih.


DIDAKTIČNE PRILAGODITVE ob razstavi Mumija in Krokodil. Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu

  • Tipni spomin
    Ob razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu je bila pripravljena interaktivna igra tipni spomin, ki so jo lahko uporabljali vsi obiskovalci ne glede na morebitne ovire. Nameščena je bila na nižji mizici in s tem dostopna tudi osebam na invalidskem vozu, prav tako pa je bila z izbranimi barvnimi kontrasti in reliefno sliko dostopna slepim in slabovidnim osebam. Motivi so prikazovali izbrane muzejske predmete, ki jih je bilo mogoče videti na razstavi. Obiskovalci so s pomočjo te igre spoznavali egipčansko mitologijo, saj je tipni spomin prikazoval podobe božanstev v obliki amuletov, kipcev in obeskov.
  • Tipna brošura ob tipnem spominu
    Ob interaktivni igri tipni spomin je bila pripravljena tudi tipna brošura z opisi motivov tipnega spomina. Pripravljena je v povečanem tisku, kar olajša dostopnost slabovidnim osebam, in v brajici za slepe osebe. Sličice motivov ustrezajo motivom na ploščicah tipnega spomina – izbran je ustrezen barvni kontrast, obroba pa je reliefna. S tem pripomočkom vsi obiskovalci spoznavajo egipčansko mitologijo in lastnosti posameznih božanstev.
  • Tipni katalog
    Ob razstavi je bil pripravljen tipni katalog, namenjen slepim in slabovidnim osebam. S katalogom želimo približati vsebino in estetsko podobo razstave osebam z okvarami vida. Povzetki besedil so pripravljeni v brajici in povečanem tisku. Predstavili smo tudi pet ilustracij Jakoba Šašla, misijonskega spremljevalca Ignacija Knobleharja, ki smo jih pripravili v obliki tipnih slik. Vsako tipno sliko spremljata opis in vsebina ilustracije. Izbrane ilustracije sooblikujejo estetsko podobo razstave, zato je v predstavitvi teh ilustracij s pomočjo tipnih slik za osebe z okvarami vida še večja vrednost.

SPREMLJEVALNI PROGRAM ob razstavi Mumija in Krokodil. Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu

  • Veččutno vodstvo po razstavi
    V Narodnem muzeju Slovenije so bile v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izvedene tri ponovitve veččutnega vodstva Posmrtno življenje starih Egipčanov. Vodstvo sta kot spremljevalni program ob občasni razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu pripravila in izvajala Antun Smerdel, predstavnik skupine slepih, in kustodinja pedagoginja Tina Palaić, zaposlena na projektu. Inkluzivno zasnovanega vodstva so se udeležili tudi slepi in slabovidni.
    Verovanja starih Egipčanov v posmrtno življenje so udeleženci spoznavali s pomočjo predmetov, ki sta jih v domovino poslala ali prinesla diplomata iz slovenskih dežel v 19. stoletju: Anton Lavrin in Jožef Švegel. Osrednji eksponat, okoli katerega je bila spletena pripoved veččutnega vodstva, je egipčanska mumija Amonovega svečenika A-keswy-te. V grobnico, kjer je moč videti edino človeško egipčansko mumijo pri nas, so udeležence popeljali zvoki reke Nil. Raziskave mumificiranih teles nam ponujajo informacije o pričakovani življenjski dobi tedanjih ljudi, o zdravju, boleznih, metodah balzamiranja teles in tudi o prehrani. Udeleženci so poskusili s tipom in okušanjem prepoznati, kaj so jedli stari Egipčani. Poleg tega, da so se preizkusili v različnih položajih balzamiranih teles, so ugotavljali tudi, kakšen vonj ima mumija. Otipali so repliki lesenega in kamnitega sarkofaga, s pomočjo replik amuletov pa so spoznavali, kakšno pomoč so na poti na drugi svet potrebovali stari Egipčani. Po vodstvu so se udeleženci lahko preizkusili v igri tipni spomin in spoznali še več amuletov, ki so jih uporabljali stari Egipčani.
  • Prilagojeno vodstvo po razstavi za dijake iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana
    Pripravili smo dve veččutni vodstvi po razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu. Udeležilo se ju je 14 mladih in dve spremljevalki. Obiskovalci so geografsko in zgodovinsko umestili prizadevanja slovenskih rojakov v deželah ob Nilu v 19. stoletju. Reko Nil so spoznavali s pomočjo aktivnosti ob zemljevidu, saj so iskali njen izvir in skušali opredeliti dežele, skozi katere reka teče. Spoznali so delovanje dveh diplomatov in misijonarja ter si ogledali izbrane predmete, ki so jih ti pošiljali v domovino. S kopijami amuletov in kipcev so se podali na raziskovanje egipčanske mitologije. Poiskali so jih na razstavi in ugotavljali, kako se imenujejo. Odkrivali so tudi skrivnost hieroglifov in skušali zapisati svoja imena, obisk muzeja pa se je zaključil z igro »spomin«. Ob vodstvu je za gluhe in naglušne obiskovalce potekalo tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku, ki je bilo izvedeno s strani Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana.
     
  • DELAVNICA Srečevanja z Afrikami: od 19. stoletja do sodobnosti
    V Narodnem muzeju Slovenije so bile v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izvedene štiri ponovitve delavnice Srečevanja z Afrikami: od 19. stoletja do sodobnosti. Delavnico sta kot spremljevalni program ob občasni razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu pripravila in izvajala Max Zimani, priseljenec iz Zimbabveja in ustanovitelj Zavoda Global, ter zaposlena na projektu kustosinja pedagoginja Tina Palaić.
    Udeleženci delavnice so si najprej ogledali tisti del razstave Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki predstavlja prizadevanja slovenskega misijonarja Ignacija Knobleharja. Z misijonskimi sodelavci si je med temnopoltimi domačini v današnjem Sudanu in Južnem Sudanu prizadeval za širjenje krščanstva. Pisma misijonarjev in misijonskih sodelavcev, v katerih so opisovali srečevanja s temnopoltimi domačini, je objavljal katoliški časopis Zgodnja Danica. Udeleženci delavnice so s pomočjo avtentičnih tekstov iz tega časopisa analizirali stereotipe in razmišljali, zakaj so bili oblikovani, prav tako pa so jih primerjali s tistimi, ki se vzdržujejo še danes. Cilj delavnice je bil spodbuditi razmislek in diskusijo o stereotipih o Afričanih, ki se od 19. stoletja do danes niso bistveno spremenili.

 

DIDAKTIČNE PRILAGODITVE ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov
  • Tipni spomin
    Ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov smo pripravili prilagojeno igro tipni spomin. Sestavlja jo 32 parov ploščic z motivi z razstave, ki so razdeljeni na štiri vsebinske sklope: predmeti za vsakdanjo uporabo, nakit, vojaška oprema in reprezentativni predmeti rimskega obdobja. Igra je namenjena uporabi obiskovalcev ne glede na njihove morebitne ovire. Nameščena je na nižji mizici in s tem dostopna tudi osebam na invalidskem vozu. Z izbranimi barvnimi kontrasti in reliefno sliko je spoznavanje motivov dostopno tudi slepim in slabovidnim osebam.

    Ob tipnem spominu se pripravljata tudi katalog s povečanim tiskom za slabovidne in katalog v brajici za slepe osebe, s čimer bomo omogočili spoznavanje izbranih muzejskih predmetov osebam z okvarami vida.

SPREMLJEVALNI PROGRAM ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov