SITULA Z VAČ

Situla z Vač pri Litiji ima po kakovosti izdelave in odlični ohranjenosti na celotnem območju razširjenosti situlske umetnosti posebno mesto. Izjemno pomembno je, da je bronasto vedrico vešč rokodelec izdelal v tukajšnjem okoljuPriložena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto čelado, sulicama in bojno sekiro iz železa, bronasto zapestnico in koščenim valjem.

Situle so bile pivske posode, uporabljali so jih pri obrednih slavjih in iz njih stregli pijačo.
 
Železnodobna itula z Vač je okrašena s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizori se berejo kot zaporedje dogodkov in tolmačimo jih kot večplastno sporočilo. Iz zaporedja je razvidna idealizirana pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja bojevnika, ki je bil verjetno vladar. 
 
Prizore razumemo kot krogotok zaporedja ponavljajočih se motivov. Upodobljeno je obredje, nujno za vzdrževanje reda sveta in ravnovesja med tostranstvom in onstranstvom, v katerega sodijo smrt in herojsko povzdignjenje dinasta, pa tudi nasledstveno sosledje, ki naj se obnavlja z vsako novo dinastično generacijo. Dobimo vtis, da je bilo izvajanje teh obredij pomembno za legitimiranje oblasti železnodobnih veljakov; morda je bila že sama upodobitev teh obredij reda sveta, kakršna je upodobitev na situli z Vač, sestavni del legitimnosti vladarja. S tega vidika je situla z Vač pomembno vladarsko obeležje železne dobe. 
 
 
 
 
 
Od kod izvira
Poleti 1881 je na Vačah izkopaval predsednik Prazgodovinske komisije z Dunaja Ferdinand von Hochstetter. Na najdišču Reber nad Klenikom so odkrili bogat grob z bronasto dvogrebenasto čelado, železnimi sulicama in tulasto sekiro, bronasto pasno spono in koščenim valjem. Ohranjena je tudi lobanja mladega moškega, ki je danes v Antropološkem muzeju na Dunaju, predmeti pa so v Naravoslovnem muzeju, prav tako na Dunaju.
Spomladi 1882 je domačin Janez Grilc našel še situlo skupaj z bronasto zapestnico. Domnevamo, da je Grilc kot sodelavec Hochstetterjeve ekipe vedel, kje iskati, in je izkopaval tam, kjer so poleti končali. Hochstetter v grobu namreč ni našel posod, ki so po navadi ob nogah pokojnika. Situlo je Grilc prodal tedanjemu Deželnemu muzeju za Kranjsko (danes Narodni muzej Slovenije). 
  
Koliko je stara
Situla je nastala v prvi polovici 5. stoletja pr. n. št., v času železne dobe. To je najmlajše med prazgodovinskimi obdobji, v naših krajih se konča s prihodom Rimljanov. Začne se na začetku zadnjega tisočletja pr. n. št., ko so se ljudje na območju današnje Slovenije priučili pridobivanja železa iz železove rude in nato za izdelavo orodja in orožja začeli uporabljati predvsem železo, ki je bilo trdnejše od materialov, ki so jih poznali prej. To je bil čas bojevnikov, bogatih dam in kneginj z dih jemajočim nakitom, iz tistega časa izvirajo nekatere izmed najlepših in najdragocenejših arheoloških najdb z območja današnje Slovenije.
 
Kako je bila narejena
Podobe na vedrih in ostalih predmetih situlske umetnosti so izdelane v tehniki, ki se imenuje torevtika. Mojstri oblikovanja podob, ki so po tehniki izdelave dobili ime, so podobe izdelali z vrezovanjem in tolčenjem kovine. Motivi imajo obliko reliefa, kar pomeni, da so deloma vtisnjeni v podlago, deloma pa iz nje izstopajo. Takšno obliko podob so železnodobni mojstri dosegli z vrezovanjem motivov v bronasto pločevino z ene strani ter izbočenim tolčenjem z nasprotne. Pri delu so si pomagali s šili, dleti in kladivci. Nekateri manj kakovostni izdelki situlske umetnosti so narejeni le z enostavno izdelavo drobnih vbodov. Izdelovalec je morali biti tehnike vešč ter imeti že pred začetkom dela pripravljen načrt razporeditve posameznih prizorov. Upodobitve si lahko podrobneje ogledate na razgrnjenem plašču situle z Vač.
 
Situlska umetnost
Situlska umetnost pomeni vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnega človeka. Ime je dobila po bronastih pivskih posodah, vedrih, na katerih se pojavlja različno okrasje. Na ta način so okrašeni tudi drugi bronasti predmeti, na primer uhani, čelade, pasne spone in nožnice mečev. Na nastanek situlske umetnosti so vplivale sredozemske kulture, iz katerih sta povzeta motivika in slog upodabljanja. Ta vrsta umetnosti se pojavi v zaledju Jadranskega morja, od Apeninskega gorovja v srednji Italiji do Alp na severu, na našem prostoru pa je najbolj zastopana na Dolenjskem in v Zasavju pa tudi v Posočju. Na območju današnje Slovenije je bila navzoča od 7. do 4. stoletja pr. n. št. in zamre z nastopom mlajše železne dobe oziroma uveljavitvijo latenske (keltske) kulture. Najpogosteje se na situlah pojavljajo podobe divjih zveri, jelenjadi ter drugih gozdnih živali, prizori pa prikazujejo tudi ljudi pri različnih opravilih. Z upodobitev lahko sklepamo, da je bila železnodobna družba močno razslojena in da so se železnodobni ljudje višjega sloja družili ob jedači in pijači, ob športnih in glasbenih tekmovanjih ter lovu. 
 
Zanimivosti
Podobe s situle z Vač lahko opazimo tudi na nekaterih današnjih predmetih. Pojavljajo se namreč na osebnih dokumentih, na primer v potnem listu ter na osebni izkaznici. Povečano kopijo pa si lahko ogledamo v kraju njenega najdišča, na Vačah pri Litiji.
 
Podatki
  • Ime predmeta: Situla z Vač
  • Kratek opis: Vedrica zavzema posebno mesto med izdelki situlske umetnosti. Posoda je okrašena s tremi frizi, ki so izpolnjeni z živalskimi in človeškimi figurami. Vače pri Litiji, kjer je bila situla najdena, so bile ena najpomembnejših halštatskih središč na Slovenskem v 6. in 5. stoletju pr. n. št.
  • Datacija: Prva polovica 5. stoletja pr. n. št.
  • Material: Bronasta pločevina
  • Mere: Višina 23,8 cm
  • Najdišče: Reber nad Klenikom pri Vačah
  • Inv. št.: P 581
  • Na ogled: Stalna razstava Železnodobne zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije

Za nadaljnje branje
  • Dragan Božič: Nova spoznanja o odkritju Vaške situle. Življenje in tehnika, letnik 63, številka 10, str. 14–21, Ljubljana 2012.
  • Dragan Božič: Vaško situlo je imel vojščak s čelado. Delo, nedelja, 22. 9. 2013.
  • Neva Trampuž Orel: Situla z Vač. Stopinje v preteklost: Zakladi iz arheoloških zbirk Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2006, str. 94–95.
  • Neva Trampuž Orel: Starejša železna doba. Stopinje v preteklost: Zakladi iz arheoloških zbirk Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2006, str. 34–38.
  • Neva Trampuž Orel: Začetki železa na slovenskem. Arheološki vestnik 63. Ljubljana  2012, str. 17–36.
  • Peter Turk: Situla z Vač in njen čas. Slo: časi, kraji, ljudje, februar 2016, str. 12–17.
  • Peter Turk: Podobe življenja in mita: katalog arheološke razstave, Ljubljana 2005.