NEANDERTALČEVA PIŠČAL – PIŠČAL IZ DIVJIH BAB

Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letno piščal, ponosno hranimo v Narodnem muzeju Slovenije. Inštrument, dragocenost svetovnega pomena, je bil najden med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe in je izdelek neandertalca
 
Stegnenica mladega jamskega medveda je bila preoblikovana prav z namenom zvočnega izražanja in ni naključni izdelek. Razporeditev luknjic in ohranjena dolžina najdbe tvorita sistem, ki omogoča široko paleto zvočnosti in melodijskega gibanja, inštrument pa je prilagojen desničarju.
 
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša vsaj za 10.000 let. Predstavlja temeljni dokaz, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
 
V Narodnem muzeju Slovenije si oglejte najstarejše glasbilo na svetu na tej povezavi pa prisluhnite, kako zvenijo svetovno znane skladbe, zaigrane na repliko neandertalčeve piščali.
 
Tukaj si lahko ogledate 3D posnetek piščali.
 
 
 

Od kod izvira
Koščena piščal je bila odkrita leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega med sistematičnimi izkopavanji arheologa Ivana Turka. Jama leži v pobočju pod robom Šebreljske planote, 230 metrov visoko nad reko Idrijco. Jamo, ki je bila sicer brlog jamskih medvedov, so v času zadnje poledenitve uporabljali kot zatočišče tudi ljudje, najprej neandertalci in zatem kromanjonci. Piščal je ležala ob enem izmed ognjišč. 
 
Koliko je stara
Do nedavnega je veljalo mnenje, da so najstarejše piščali v Evropi naredili kromanjonci pred 40.000–30.000 leti. Piščal iz Divjih bab je starejša. Starost jamske plasti, v kateri je bila odkrita, je bila nedavno ponovno določena na podlagi preiskav medvedjih zob z elektronsko spinsko resonanco na približno 60.000 let. V arheoloških obdobjih ta čas pripada koncu srednjega paleolitika. 
 
Kdo jo je naredil
Piščal je zaenkrat enkratna, ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu. Naredil jo je namreč neandertalec, saj je bila odkrita v plasti z neandertalskim orodjem. Neandertalci so se pojavili na slovenskem ozemlju pred približno 200.000 leti, kot dokazujejo najdbe zanje značilnih kamenih musterjenskih orodij. Izumrli so v obdobju, v katerem so postopoma prevladali inovativni in bolj napadalni kromanjonci (okoli 40.000–30.000 let pred sedanjostjo).
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Neandertalec s piščaljo.
 
Kako je bila narejena
Piščal je bila narejena iz cevastega dela stegnenice mladiča jamskega medveda. Raziskovalci so dokazali izdelavo luknjic z eksperimentalnim delom. Na mestu bodoče luknjice je bila najprej izklesana vdolbinica s koničastim kamenim orodjem in nato predrta s koščenim prebijačem. S tem poskusom in glasbenimi raziskavami so dokončno ovrgli predpostavko, da so luknjice nastale zaradi ugriza zveri. 
 
Pomen najdbe
Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Ostale pripisujejo kromanjoncem. Njeno odkritje dodatno osvetljuje neandertalčeve umske sposobnosti in njegov čustveni svet, pomembno pa je tudi za poznavanje razvoja človeškega govora in glasbe. Glasbilo iz Divjih bab je zato izjemno dragocen pokazatelj enega najpomembnejših mejnikov na dolgi poti učlovečenja. 
 
Zanimivosti
Ob melodijah, ki jih je mojstrsko zaigral na kopijo neandertalčeve piščali akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski, lahko uživate tudi doma. V muzejski trgovini vas čakajo zgoščenke Prazvok davnine.
 
 
 
 
 
 
Akad. glasbenik Ljuben Dimkaroski igra na rekonstrukcijo piščali iz Divjih bab.


Podatki

  • Ime predmeta: Piščal iz Divjih bab
  • Kratek opis: Najstarejša piščal na svetu. Vanjo so izvrtane dve ohranjeni in tri poškodovane luknjice. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Neandertalci so bili torej prvi med človekovimi predniki, za katere vemo, da so poznali glasbila. Piščal iz Divjih bab dokazuje, da so bili neandertalci vešči tudi tako abstraktne in le človeku lastne dejavnosti, kot je ustvarjanje glasbe. 
  • Datacija: 60.000 let pred sedanjostjo
  • Material: Kost jamskega medveda
  • Mere: Dolžina: 11,2 cm
  • Najdišče: Podzemna jama Divje babe blizu Cerkna, Slovenija
  • Inv. št.: D. b. 625
  • Na ogled: Stalna razstava Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova


Za nadaljnje branje

  • Ivan Turk: Divje Babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji (2. del: Arheologija) / Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia (Part 2: Archaeology). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 29, Ljubljana 2014.
  • Ivan Turk: Divje Babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji (1. del: Geologija in paleontologija) / Upper Pleistocene palaeolithic site in Slovenia (Part 1: Geology and Palaeontology). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 13, Ljubljana 2007.
  • Ljuben Dimkaroski: Glasbena raziskovanja najdbe iz Divjih bab I. Neandertalčeva piščal: od domnevne piščali do sodobnega glasbila. Argo 53/2, 2010, str. 10–17. (pdf, 909 KB)