BARON GAUTSCH (1914–2014). Prva žrtev prve svetovne vojne v Istri

Občasna razstava
Na ogled 
od 30. junija do 24. septembra 2017 na Metelkovi

Potniški parnik avstrijskega Lloyda »Baron Gautsch« je v začetku prve svetovne vojne iz Kotorja v Trst prevažal dopustnike, družine in uradnike. Na poti med Kotorjem in Trstom je 13. avgusta 1914 zapeljal v prijateljsko minsko polje in potonil šest navtičnih milj zahodno od Brionov. Pomorska nesreča, v kateri je izgubilo življenje okoli 330 ljudi, velja za jadranski Titanik. Gostujoča razstava Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre iz Pulja prikazuje predmete, ki jih je mednarodna skupina potapljačev pobrala iz razbitine pred obalo Rovinja, med katerimi so osebni predmeti in deli ladijske opreme. Lokacija razbitine je danes priljubljena točka za potapljače. 

O razstavi
Gostujoča razstava Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre obeležuje 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, hkrati pa tudi 100. obletnico potopitve avstro-ogrskega potniškega parnika Baron Gautsch. Na razstavi je predstavljen izbor 111 predmetov iz Zbirke pomorstva in ladjedelništva, Zbirke zastav, Zbirke plakatov in promocijskega materiala ter Zbirke orožja in vojne opreme Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre (Povijesni i pomorski muzej Istre – Museo storico e navale dell’ Istria). Večino razstavljenih predmetov so potapljači dvignili na površje iz zaščitenega podvodnega najdišča Baron Gautsch. 
 
Na razstavi so poleg podatkov o zgodovini družbe za plovbo s parniki Avstrijski Lloyd, osnovnih in tehničnih informacijah o parniku, posadki in potniški liniji na ogled tudi podatki o tragediji parnika, žrtvah brodoloma, dogodkih po tragediji in ne nazadnje o odkritju razbitin in zaščiti podvodnega najdišča Baron Gautsch. Posamezne sklope spremljajo bogato slikovno gradivo in številni muzejski predmeti predvsem iz Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre ter zbirk drugih ustanov. Na ogled so tudi fotografije iz zasebnih zbirk zaljubljencev v pomorstvo in podvodni svet. V zbirko so uvrščeni tudi shematski prikazi potniške linije in lokacije tragedije, medtem ko so dokumentarni filmi Il Naufragio del Baron Gautsch (Potop Barona Gautscha) avtorja Renza Carbonere in Poslednja plovba Barona Gautscha avtorja Marina Barića dodatni elementi, ki obiskovalcem približujejo okoliščine potopa potniškega parnika. Zaključni del razstave je knjiga vtisov, v katero je vložen tudi seznam potnikov z zadnjega potovanja potniškega parnika Baron Gautsch.
 
S predstavitvijo pričujočega muzejskega in arhivskega gradiva Zgodovinski in pomorski muzej Istre spominja na nezasluženo pozabljen, vendar pomemben dogodek v naši zgodovini na začetku prve svetovne vojne ter omogoča javnosti vpogled v del bogatega muzejskega zaklada ter tako prispeva h kulturno-zgodovinski, izobraževalni in turistični ponudbi mesta Pulj, Istrske županije in Republike Hrvaške.
 
O potniškem parniku Baron Gautsch
Avstro-ogrska monarhija je v začetku 20. stoletja sprejela in implementirala številne spremembe v tehniki ladjedelništva, s čimer si je prizadevala spremljati svetovne trende v organizaciji pomorske industrije. Parni pogon je nadomestil pogon na jadra, kar je pripeljalo do gradnje novih, modernih parnikov, s tem pa tudi do naglega razvoja svetovne trgovine in potniškega prometa. Potniški parnik »Baron Gautsch« je bil zgrajen leta 1908 kot najlepša in najbolj moderna ladja družbe za plovbo s parniki Avstrijski Lloyd. Plul je na Lloydovi hitri liniji Dalmacija, ki je peljala iz Trsta, s postanki v pristaniščih: Pulj, Mali Lošinj, Zadar, Split, Dubrovnik in Herceg Novi. Tako je povezovala vzhodno obalo Jadrana vse do Kotorja. Ta linija je bila spodbuda gospodarstvu in povezavam s Trstom, ki je bil v tem času pomembno mednarodno pristanišče in vstopna točka v srednjo Evropo. 
 
28. julija leta 1914 se je začela prva svetovna vojna. Po vsej Evropi se čutita negotovost in strah. Parnik »Baron Gautsch« vstopa v vojno službo z nalogo prevoza vojaških okrepitev v Črno Goro in evakuacije civilistov proti varnim krajem na severu. Na štirih potovanjih, ki jih je ladja opravila v tej funkciji, je prepeljala 2.855 vojakov in civilistov ter preplula 1.810 navtičnih milj.
Prekomerno naložen s potniki, ki so bežali z območij, ki jih je zajela vojna, je Baron Gautsch 12. avgusta 1914 izplul iz Kotorja proti severu. Naslednjega dne, v četrtek, 13. avgusta, je pristal na Lošinju, kjer se je vkrcalo veliko število mater z otroki, ki so se vračali z letovanja. Na zadnje potovanje proti Trstu je izplul ob 12. uri. Zaradi prevelikega števila potnikov ni pristal v Pulju, pač pa je nadaljeval potovanje. Kmalu je zaplul v minsko polje, ki ga je avstro-ogrska vojna mornarica postavila z namenom, da bi zaščitila glavno vojno pristanišče. Ob 14.45 je ladja trčila v podvodno mino in čez sedem minut je izginila s površja. Šest navtičnih milj jugozahodno od svetilnika Sv. Ivan na Pučini, med Brionskim otočjem in Rovinjem, je potonila kot prva žrtev vojnih dogajanj v prvi svetovni vojni v Istri.
 
Potopitev Barona Gautscha še vedno spremlja veliko neznank in protislovij. Ena izmed največjih neznank je tudi število umrlih. Znano je le, da je na ladji bilo veliko več kot predpisanih 300 oseb ter da je 190 potnikov preživelo tragedijo. Sodeč po arhivskih listinah, ki se nahajajo v Državnem arhivu v Trstu, je bilo v trenutku nesreče na ladji registriranih 327 potnikov in članov posadke. Zaradi kaotičnih razmer na začetku vojne, nekontroliranega vkrcanja, kot tudi zaradi dejstva, da vojakov in otrok, starih do 10 let, niso popisovali, domnevajo, da je bilo na ladji več kot 500 oseb, verjetno okoli 529, kot v sodnem procesu iz leta 1914 navaja Avstrijski Lloyd. Glede na podatke, ki so na voljo, lahko sklepamo, da je najverjetneje umrlo 339 potnikov. Točnega števila umrlih verjetno ne bomo nikoli izvedeli.
 
Protislovja, ki so bila predstavljena med sodnim procesom, ki je sledil potopu, so rezultat številnih pričevanj potnikov in članov posadke. Neupoštevanje navodil in odredb pristojnih oblasti, odhod kapitana Paula Winterja na premor v spremstvu skrivnostne ženske, prezgodnji odhod iz službe I. častnika palube Josefa Luppisa, da bi kosil s potniki prvega potniškega razreda, upravljanje parnika s strani II. častnika Giuseppea Tenzea preblizu obale (čeprav je bil opozorjen, da mora pluti 15 nm stran od obale), uspešno spuščanje samo enega od osmih rešilnih čolnov, v katerem so bili večinoma člani posadke, so nekatera izmed dejstev iz izjav preživelih in razlogi za potopitev tega parnika. Zaradi pomanjkanje virov in nasprotujoče si dokumentacije bo resnica o tragediji parnika Baron Gautsch (za zdaj) ostala skrita.
 
Zaščiteno podvodno najdišče Baron Gautsch
Razbitine parnika Baron Gautsch je leta 1951 odkril tržaški potapljač Giacomo Stocca na globini okoli 40 metrov. Točno lokacijo razbitin je 15. avgusta 1958 določila odprava tržaških potapljačev Ferruccia Torcella, Libera Giurissinija, Bartola Prioglija ter hrvaškega podjetja za raziskovanje in dela na morju Brodospas iz Splita. Sistematično raziskovanje in zaščita podvodnega najdišča sta se na pobudo Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre začela šele leta 1995. V obdobju sistematičnih raziskovanj so potapljači na površje prinesli 98 predmetov, ki so shranjeni v Zbirki pomorstva in ladjedelništva.
Razbitine parnika Baron Gautsch sodijo v zaščiteno podvodno najdišče, kjer je potapljanje dovoljeno izključno z dovoljenjem Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Predstavlja del kulturno-zgodovinske dediščine Istre in je pomembna točka potapljaškega turizma, ena izmed bolj privlačnih tako v istrskih vodah kot v vsej Evropi.
 
Avtorica razstave: Katarina Pocedić, kustosinja Zbirke pomorstva in ladjedelništva
Zgodovinski in pomorski muzej Istre, Pulj