SLOVENIJA ODKRIVA HIMALAJO. Zapuščina Zorana Jerina in 50 led odprave na Trisul

There are no translations available.

Narodni muzej Slovenije Metelkova, 15. april - 30. oktober 2010

OdpravaLetos mineva petdeset let od prve slovenske (oziroma tedaj jugoslovanske) himalajske odprave na indijski Trisul I (7120 m) in tej pomembni obletnici se želi pokloniti tudi naša razstava.
Potovanje se je začelo 16. marca 1960, ko so člani odprave Stane Kersnik (vodja), Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Marjan Keršič - Belač, Ciril Debeljak - Cic, dr. Andrej Robič in Zoran Jerin odpotovali iz Ljubljane na Reko in se tam vkrcali na trgovsko ladjo "Velebit", ki jih je po petindvajsetih dnevih plovbe pripeljala v Bombaj. Do vznožja gore so potovali z vlaki, avtobusi, nekateri tudi s tovornjaki skupaj z alpinistično opremo in nato peš po brezpotjih do cilja. Na ledeniku Bidalgvar, na višini 4100 m, so 28. aprila postavili prvi bazni tabor. Peto taborišče, izhodišče za zadnje vzpone, je bilo postavljeno na višini 6440 m. 5. junija sta se Aleš Kunaver in Ante Mahkota kot prva Zemljana povzpela na Trisul II (6690 m). Na poti nazaj se jima je pridružil Marjan Keršič - Belač in skupaj so osvojili še prav tako deviški vrh Trisul III. Slabo vreme jim je preprečilo, da bi osvojili Trisulov najvišji vrh. Odprava je 9. junija zapustila vznožje Himalaje in se 3. avgusta vrnila v Ljubljano, kjer jih je pričakala nepregledna množica ljudi.
Na razstavi posebej predstavljamo kronista odprave na Trisul Zorana Jerina. Rodil se je leta 1925 v Celju. Na ljubljanski univerzi je študiral strojništvo, vendar se je leta 1952 popolnoma posvetil novinarstvu. Pisal je za Polet in Delo, bil urednik Tedenske Tribune, Tiska za mladino in razvedrilo ter Radarja. Leta 1987 je za življenjsko delo v novinarstvu prejel Tomšičevo nagrado. Tudi po upokojitvi je še vedno veliko prevajal in pisal. Vse do smrti leta 2005 je bil pri Planinski zvezi Slovenije član Komisije za odprave v tuja gorstva.
Jerina poznamo tudi kot pisca potopisnih knjig in člankov. Kot novinar je spremljal naše prve alpinistične odprave v Himalajo (Trisul 1960, Kangbačen 1965, Anapurna 1969, Makalu 1972, Kangbačen 1974) in od tam pošiljal v Ljubljano poročila o popotovanjih in alpinističnih dosežkih. Ti članki in podlistki so izhajali v Delu, Tedenski Tribuni in drugih revijah; bralci so jih radi prebirali in tako napeto spremljali napredovanje himalajcev.
Med oktobrom 1962 in februarjem 1963 sta s prijateljem Alešem Kunaverjem prepotovala vzhodni Nepal. O tem je Aleš Kunaver posnel film Dežela Šerp, Zoran Jerin pa napisal knjigo Vzhodno od Katmanduja (1965). Jeseni leta 1975 je zvečine peš prepotoval območje severno in severozahodno od Katmanduja. Na sedmih potovanjih po Nepalu in Indiji je prepešačil skupaj kar 2500 kilometrov. Vtise s poti in ljubezen do Nepala in Himalaje je strnil v knjigi Himalaja, rad te imam, za katero je leta 1978 dobil Levstikovo nagrado. "Velikokrat sem se zalotil v premišljevanju, kaj je lepše - spremljati odpravo ali se potepati v čim manjši skupini ali celo sam. Vsekakor je drugo zanimivejše!"
S poti po Himalaji je vedno kaj prinesel: enkrat poslikane lesene maske, molilne mlinčke in zastavice, drugič bakreno posodje za pitje maslenega čaja in drobnarije s tibetanske tržnice. Bil je tudi ljubitelj značilnih ukrivljenih nožev kukrijev.
Poleg njegovih utrinkov z odprave na Trisul in kasnejših potovanj je na razstavi moč videti del njegove himalajske zbirke. Na ogled so tudi kukriji iz še ene zasebne zbirke ter indijsko orožje, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije.

Kolofon razstave
Avtorji razstave
dr. Matija Žargi
Tomaž Lazar
Barbara Jerin

Oblikovanje
Tomaž Lazar

Gradivo
Zapuščina Zorana Jerina in druge zasebne zbirke
Narodni muzej Slovenije

Dokumentarno fotografsko gradivo
Zapuščina Zorana Jerina in drugi zasebni arhivi

Avtor filmov
Aleš Kunaver