Od brona do evra. Kratka denarna zgodovina Slovenije

Narodni muzej Slovenije Prešernova, 19. januar 2007 - 31. maj 2007

DenarVzhodnihGotovinLangobardovPogosto ugotavljamo, da se v denarni zgodovini vedno odraža tudi politična zgodovina posameznega območja, v denarju, ki je bil na njem v obtoku v različnih zgodovinskih obdobjih, pa se zrcalijo prevlade posameznih političnih tvorb; novčne najdbe zato kažejo tako obdobja blagostanja kot krizna obdobja, ekonomske vzpone in padce.
Prikaz denarja, ki je bil v obtoku na določenem ozemlju, je zato pravzaprav najbolj verodostojen prikaz njegovega zgodovinskega razvoja. To velja tudi za sedanje slovensko ozemlje, kjer je prav skozi denar (in pred tem psevdodenarne oblike) mogoče spoznati več kot 2500 let njegove zgodovine. Iz tega dejstva je izhajal tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v sodelovanju z Banko Slovenije pripravil razstavo, ki obiskovalce uvaja v današnjo slovesnost, predvsem pa izčrpno in obsežno razstavo, pospremljeno z bogatim katalogom in filmskim prikazom slovenske denarne zgodovine, ki si jo bo od 15. januarja 2007 mogoče ogledati v atriju Narodnega muzeja Slovenije.

Razstava pripoveduje zgodbo o denarni zgodovini slovenskega prostora od 8. st. pr.n.š., ko je tudi na slovenskem ozemlju pri trgovanju dokumentirana uporaba predmonetarnih oblik, kovanje prvega keltskega denarja na slovenskih tleh v 2. st. pr.n.š., rimski denar, ki je v času od 1. do 4. stoletja kot prvi igral vlogo globalne svetovne valute, delovanje številnih kovnic na slovenskem ozemlju med 11. in 13. st. in delovanje kovnice celjskih grofov kot tedaj ene najpomembnejših evropskih plemiških družin sredi 15. st. v Celju. Prikazuje tudi čas slovenske narodnostne prebuje leta 1848, ki se odraža v prvih bankovcih s slovenskim tekstom. Opozarja na ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije leta 1944 in delovanje prve svobodne emisijske banke v tedanji okupirani Evropi, s tem tudi na kratkotrajno delujočo prvo slovensko emisijsko banko. Razumljivo daje poseben poudarek slovenski monetarni samostojnosti zadnjih petnajstih let in se osredotoča na tolar, od katerega se danes poslavljamo in dokončno pozdravljamo evro.

Razstava izpostavlja naslednje mejnike v denarni (in siceršnji) zgodovini sedanjega slovenskega prostora:

• 13.-8. st. pr.n.š.: tudi na Slovenskem so dokumentirane zakladne najdbe kovinskih predmetov, predvsem orodja in orožja, ki so najstarejše predmonetarne oblike;
• 4.-3.st. pr.n.š.: najstarejši najdeni novci na Slovenskem;
• od srede 2. st. - 1. st. pr.n.š.: prvo kovanje keltskih plemen na današnjem slovenskem ozemlju, prva kovnica je verjetno delovala na področju Celja;
• od okoli 25 pr.n.š. do konca 5. stoletja: sedanje slovensko ozemlje je vpeto v rimski imperij z uporabo rimskega denarja kot tedaj globalne valute, ki je bila v obtoku od Afrike do Azije;
• 6. do 8. stol.: omejen obtok denarja raznih plemen, ki so deloma obvladovala tudi sedanje slovensko ozemlje - Vzhodnih Gotov in nato Langobardov, obenem je opazno vračanje k naturalnemu gospodarstvu;
• 7.-10. stoletje: čas priseljevanja Slovanov je čas naturalnega gospodarstva, Slovani niso čutili potrebe po kovanju in uporabi lastnega denarja;
• od 10. st. je slovensko ozemlje v mejah srednjeveškega nemškega cesarstva, pomembni cerkveni in posvetni gospodje s posestmi na tem prostoru pa so med 12. in 14. st. kovali srebrni denar (tedaj intenzivno deluje na Slovenskem celo 13 kovnic), s katerim je ponovno vzpostavljeno denarno gospodarstvo;
• sredi 15. st. postajajo vse pomembnejši Žovneški gospodje, kasnejši Celjski, ki kujejo lasten srebrni denar v Celju in postajajo na vseh področjih oster konkurent Habsburžanom;
• 16. st.: rojstvo avstrijskega tolarja, ki hitro postane >evropska< valuta, območje sedanje Slovenije je nato stoletja vezano na avstrijski denar;
• začetek 19. st.: Slovenija je kratek čas pod Napoleonovo Francijo, v >Ilirskih provincah< z glavnim mestom v Ljubljani, pa je v uporabi francoski denar;
• 1848: v Ljubljani so v času narodnostne prebuje natisnjeni prvi bankovci tudi v slovenskem jeziku, kar je tudi odraz prve odločitve Slovencev za Slovenijo;
• 1867: nastanek Avstro-Ogrske monarhije, denar pa odraža tudi vse tedanje denarne reforme;
• od decembra 1918: Slovenija je del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, od 1920 Kraljevine Jugoslavije in v obtoku je denar nove skupne države;
• 1944: v Sloveniji je ustanovljena prva slovenska emisijska banka (Denarni zavod Slovenije), obenem edina svobodna emisijska banka na evropskem okupiranem ozemlju, ki je izdala tudi prvi slovenski denar;
• 1945 - 1991; Slovenija kot ena od šestih jugoslovanskih republik je vpeta v jugoslovanski monetarni sistem;
• 1991 - 2006: samostojna Republika Slovenija z uvedbo lastnega denarja izpriča tudi denarno suverenost nove države;
• 2007: Slovenija vstopi v evrski denarni sistem.

Omenjene mejnike in celotno dvatisočpetstoletno obdobje osvetljuje razstava s preko 3000 dragocenimi eksponati, ki so del slovenske premične kulturne dediščine. Razumljivo je poseben poudarek na petnajstletnem obdobju, v katerem je slovenski tolar odigral tako opazno vlogo. Prikazane so redne serije bankovcev in kovancev, posamezni postopki v nastajanju lastnega slovenskega denarja, obiskovalci pa si lahko prvič ogledajo tudi rezervne serije tolarskih bankovcev in kovancev, ki bi prišle v obtok ob morebitnih izrednih razmerah na monetarnem področju.

KovnoOrodjeSlovenski tolar, trdno in stabilno valuto, ki nas je spremljala zadnjih petnajst let, pospremljamo v zgodovino. Eden odličnejših in nedvomno uspešnih projektov slovenske države postaja z današnjim dnem zato del bogate slovenske denarne zgodovine. Prehaja v domeno zgodovinarjev, numizmatikov in muzejev. V Sloveniji je Narodni muzej Slovenije tisti, ki že 185 let preučuje tudi denarno zgodovino sedanjega slovenskega ozemlja, Numizmatični kabinet kot eden njegovih oddelkov pa zbira in čuva njena materialna pričevanja, ki jih neredko predstavlja tudi javnosti. Njegovi sodelavci so v tem petnajstletnem obdobju po svojih najboljših močeh poskrbeli, da je tudi gradivo, ki ilustrira vse faze nastajanja, izdelave in uporabe slovenskih bonov ter zatem tolarskih kovancev in bankovcev, pa tudi priložnostnih tolarskih kovancev, dobilo mesto v nacionalni numizmatični zbirki in postalo neodtujljiv del nacionalnega zgodovinskega spomina. To bo njihova naloga tudi v prihodnje.

Fotografiji:
Levo: Kovno orodje za izdelavo tolarskih priložnostnih kovancev
Desno: Denar Vzhodnih Gotov in Langobardov (5.-7.st.)