SOURCES - PUBLICATIONS ABOUT THE SLOVENE MATHERIAL CULTURE

Serija je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji.  Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisanimi viri. V njej predstavljamo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej, osredotočili pa se bomo tudi na posamezne aspekte materialne kulture Slovencev. V pripravi so dela, ki obravnavajo medalje in medaljone, sakralni tekstil, beloprstena keramika in zbirka srednjeveškega stekla v Narodnem muzeju Slovenije.
 

naslovka10. Zbirka slik Narodnega Muzeja Slovenije
Jasna Horvat in Mateja Kos
2011, 16,7 x 23,4 cm, 287 strani, ISBN 978-961-6169-75-2
Cena: 30 €

Predstavitev zbirke slik Narodnega muzeja Slovenije je objava fonda. Objavljeno gradivo je kot vir namreč namenjeno nadaljnjemu preučevanju, saj prinaša predvsem podatke, ki so že skoraj sto devetdeset let razdrobljeni v različnih arhivih in posameznih sklopih, predvsem pa predstavlja slike, ki so bile desetletja skrite v depojih.

Preberi več ...

Jan Amos Komensky je v leta 1658 izdani enciklopediji Orbis pictus zapisal, da slike razveseljujejo oko in krasijo sobe. Njegova opredelitev zelo ustrezno označuje zbirko slik Narodnega muzeja Slovenije. Ta ima namreč poleg estetskega in umetniškega predvsem  zgodovinski pomen. Poleg tega zbirka sloni še na enem interpretativnem nivoju: vsa dela so bili nekoč sestavni deli bivališč, skupaj z ostalo opremo ubrana v celoto. Ponujajo tudi možnost za študij stanovanjske opreme, okusa in mode preteklih obdobij. 
Velik del zbirke – ta obsega časovno obdobje od 16. do sredine 20. stoletja - sestavljajo portreti za slovenski prostor pomembnih mož in žena, predstavnikov posameznih plemiških in meščanskih družin ter portreti drugih oseb, ki so v preteklosti živele na naših tleh. V njej najdemo slike vladarjev, plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov, pesnikov, pisateljev, narodnih prebuditeljev, gospodarstvenikov, znanstvenikov in drugih.

This publication comprises a presentation of the almost complete body of paintings in the holdings of the National Museum of Slovenia. It does not aim to be an art historical study or an interpretation of the works of art; rather it is principally intended to be a scholarly source for further examination and study, since it brings together in one place data that has been scattered in various archives under different classification systems for almost 190 years, and above all, reproduces paintings that had lain hidden in storerooms for decades.
What does the National Museum of Slovenia’s collection of paintings comprise today? A very fitting description of it can be found in Jan Amos Komensky’s article “Paintings Delight the Eye and Adorn Rooms” in his 1658 “encyclopedia” Orbis pictus. In addition to its aesthetic and artistic significance, the collection is primarily of historical importance. It has yet another interpretive dimension: all the works included in it had been part of households at one time, integrated with other furnishings. Thus the works provide an opportunity to study household furnishing and décor – the tastes and the fashions of past periods.
A large part of the collection, spanning the period from the 16th through the mid-20th centuries, is comprised of portraits of distinguished men and women, representatives of the nobility and well-to-do bourgeois families, and other notable figures who lived on Slovenian territory at some point. Thus we can find paintings of heads of state, noblemen, church dignitaries, poets, writers, patriots, industrialists and businessmen, scientists and scholars, children, and others.

Kazalo
  • Mateja Kos: Zbirka slik v Narodnem muzeju Slovenije
  • Mateja Kos: Josip Mantuani in umetnostna zbirka Deželnega muzeja
  • Jasna Horvat: narodni muzej – Narodna galerija: Odstop umetnin iz muzejskih zbirk v letih 1933 – 1934
  • Jasna Horvat, Mateja Kos: Katalog zbirke
  • Izbrana literatura
  • Kratice
  • Seznam razstav
  • Irma Langus Hribar, Žiga Šmid: Preiskave barvnih pigmentov z metodo PIXE
  • Seznam slik, izročenih Narodni galeriji – izpis iz inventarnih knjig NMS
Contents
  • Matja Kos: The Collection of Paintings at the National Museum of Slovenia
  • Mateja Kos: Josip Mantuani and the Art Collection of the Provincial Museum
  • Jasna Horvat: The National Museum – The National Gallery: artwoks from the National Museum's collections transferred in 1933–1934
  • Jasna Horvat, Mateja Kos: Catalogue of the Collection
  • Selected literature
  • Abbreviations
  • List of exhibitions
  • Irma Langus Hribar, Žiga Šmid: Investigations of Paint Pigments by the PIXE method
  • List of paintings transferred to the National Gallery of Slovenia – copied from the inventory registers of the National Museum of Slovenia


Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


odzoredomraka8. Od zore do mraka. Križi iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije
/ From Dawn till Dusk. Crosses in the Collection of the National Museum of Slovenia

Darko KNEZ
2010, 235 x 170 mm, 207 str. z ilustr., ISBN 978-961-6169-72-1
Cena: 30 EUR

Preberi več ...
Vsebina

Križi so zelo pomemben člen v verigi virov za preučevanje ljudske pobožnosti in duhovnosti. Vsi križi, ki so predstavljeni v tej knjigi, so del velike zbirke devocionalij Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije.
Knjigo je avtor razdelil na dva dela. V prvem delu je študija o križih, v drugem, kataloškem delu knjige pa je predstavljen izbor zbirke križev, od 10. stoletja do najnovejše dobe. Vsi križi so fotografirani. Kataloški del je razdeljen na tri poglavja, v prvem so predstavljeni križi obeski, v drugem stoječi križi, na koncu kataloga so dodani križi, ki ne sodijo v nobeno od osnovnih skupin. Znotraj skupin so predmeti razdeljeni v druge podskupine glede na ikonografske, stilne in tipološke ter materialne podobnosti. Avtor je, kadar je bilo mogoče, upošteval kronološko razvrstitev predmetov.

Kazalo

OD ZORE DO MRAKA
Križi iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

Historiat zbirke križev Narodnega muzeja Slovenije
Križ
Oblike in vrste križev
Napisi na križih
Križi obeski
Karavaka križi
Misijonski križi
Ruski križ
Križi relikviariji
Rožni venci
Procesijski križi
Stoječi križi
Križi v ljudski kulturi
Naravoslovne analize muzejskih predmetov
Zaključek
Katalog
Kratice
Seznam literature
Indeks
FROM DUSK TILL DAWN. Crosses in the Collection of the National Museum of Slovenia

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


Pleteno-pohistvo> 7. Pleteno pohištvo v Sloveniji
/ Wicker Furniture in Slovenia

Maja LOZAR ŠTAMCAR
2008, 235 x 168 mm, 191 str. z ilustr., ISBN 978-961-6169-61-5
Cena: 39,50 EUR

Preberi več ...
Vsebina:
Temu segmentu slovenske pohištvene zgodovine je doslej prvič posvečena posebna pozornost. Razprava Pleteno pohištvo v Sloveniji na osnovi ohranjenega pohištva, pisnih virov in sočasnih fotografij orisuje navzočnost pletenega pohištva pri nas, od začetkov v osemdesetih letih devetnajstega stoletja do prvega vrha med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno, drugega vrha v dvajsetih letih in časa v desetletjih po drugi svetovni vojni vse do danes. Na podlagi preučitve arhivskega gradiva, tuje strokovne literature, historičnega periodičnega tiska, šolskih poročil in drugega pisnega gradiva je bilo mogoče ugotoviti, da so, izhajajoč iz tradicionalne pletarske obrti, v avstroogrski monarhiji z državno spodbudo začeli ustanavljati pletarske šole in prirejati tečaje. Na Slovenskem so izdelovali iz vrbovega protja in uvoženega azijskega trstičja pleteno pohištvo v šolah-delavnicah v Posočju, Kočevju, Ljubljani, Halozah in Radovljici in posamezniki še marsikje drugje, zlasti v savski dolini. Ohranjene sočasne fotografije in tudi pohištvo pričajo o tem, kakšnega izgleda je bilo in kateri so bili oblikovni vzori. Slediti je mogoče spremembam oblikovnega jezika od historizma, floralne in geometrijske secesije do modernizma. Sprva so pleteno pohištvo uporabljali le umetniki in premožnejši, kmalu pa so ga posvojili vsi družbeni sloji, saj je bilo ne samo udobno in lahko, ampak tudi ceneno, uporabno tako na prostem, na vrtovih, verandah in terasah, kot v interierjih. Izvrstno je služilo tudi razvijajočemu se turizmu, v kavarnah, hotelih in zdraviliščih. Razpravi je dodan katalog 60 kosov ohranjenega pletenega pohištva, največ v lasti Narodnega muzeja Slovenije, iz drugih slovenskih muzejev in v zasebni lasti. Celotno besedilo je prevedeno v angleščino. V besedilo je vpletenih 190 fotografij, večinoma so historične črnobele, ohranjeno pohištvo pa je prezentirano na barvnih fotografijah.

Kazalo

Pleteno pohištvo do konca devetnajstega stoletja
Pohištvo z mrežami iz pletenih viter
Pohištvo iz krivljenega lesa
Pleteno pohištvo očara zahodni svet
Snovalci in pletarske šole v Avstro-Ogrski

Pleteno pohištvo od preloma stoletja do prve svetovne vojne
Pohištvo iz krivljenega lesa - izdelava: Pohorje, Bahovec
Javna in zasebna raba - umetniški krogi, dom, letovišča
Pletarske šole - Kočevje, Posočje, Ljubljana, Sv. Barbara v Halozah, Radovljica

Pleteno pohištvo med svetovnima vojnama
Pohištvo iz krivljenega lesa - izdelava: Ljubljana z okolico, Remec
Javna in zasebna raba - umetniški krogi, dom, letovišča
Pletarske šole - Radovljica, Ljubljana, Kočevje, Strnišče in Ptuj

Pleteno pohištvo po drugi svetovni vojni
Pohištvo iz krivljenega lesa - Stol Kamnik
Javna in zasebna raba - gostišča, dom
Snovalci in izdelovalci - pletarji in arhitekti, Ptuj, južne in tuje tovarne

Sklep
Katalog
Ključna literatura
Imensko kazalo

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


Steklo-iz-15-in-16-stol6. Steklo iz 15. in 16. stoletja
/ 15th and 16th Century Glass

Mateja KOS
2007, 235 x 168 mm, 208 str. z ilustr., ISBN 978-961-6169-56-1
Cena: 37 EUR

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


5. SredSrednjeveskiZenskiPecati_vnjeveški ženski pečati
/ Medieval women's Seals

Katja MAHNIČ
2006, 235 x 168 mm, 149 str. z ilustr., ISBN-10 961-6169-46-7 in
ISBN-13 978-961-6169-46-2 -
Cena: 15 EUR

Preberi več ...
Vsebina

Knjiga prinaša zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko analizo pečatov srednjeveških žensk, ki jih v svojih fondih na več kot petdesetih listinah hrani Arhiv Republike Slovenije. Je prva taka študija pri nas, na svojem področju torej orje ledino in zapolnjuje vrzel v precej zapostavljenih vprašanjih zgodovine. Analizo zaključuje z interpretacijo rezultatov, ki omogoča v ožjem smislu pogled v pečatno prakso srednjeveških plemkinj, v širšem pa osvetljuje njihov položaj v takratni družbi na Slovenskem. Te so, za razliko od plemiških dam v drugih predelih Evrope, po smrti moža prevzemale vodilno vlogo v družini ter same ali ob pomoči sorodnikov in raznih zaščitnikov skrbela za denarne in druge posle. To svojo (samo)podobo so sporočale s pomočjo grbov na svojih pečatnih podobah.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


Beloprstena_keramika_v4. Beloprstena keramika na Slovenskem
/ Cream - Colored Earthenware in Slovenia

Mateja KOS
2005, 235 x 170 mm, 192 str. z ilustr. -
Cena: 15,9 EUR

Preberi več ...
Vsebina:
V zbirki keramike Narodnega muzeja Slovenije ima beloprstena keramika posebno mesto. To je namreč zvrst, ki je najbolj zaznamovala izdelovanje keramike pri nas. Velika večina keramičnih delavnic in tovarn na Slovenskem je izdelovala prav beloprsteno keramiko. Med najbolj znanimi so tovarna beloprstene keramike Žige Zoisa v Ljubljani, keramična tovarna bratov Schütz v Libojah pri Celju in delavnica družine Schnabl v Kamniku. Knjiga je sestavljena iz dveh delov, uvoda in kataloga. V uvodu avtorica predstavlja pojem in razvoj beloprstene keramike, tehnologijo, uporabnike in izdelovalce na Slovenskem. Katalog uvajajo uvodna pojasnila, slovarček pojmov, seznam literature in arhivskih virov ter predstavitev značk izdelovalcev. Kataloški del je urejen po posameznih izdelovalcih, ki si sledijo kronološko. Vsak predmet spremljajo podroben opis, podatki o provenienci in objavah ter barvna fotografija ali risba.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


vir3_praviv3. Svetinjice iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije /
Pilgrimage Badges from the Collections of the National Museum of Slovenia

Darko KNEZ
2001, 235 x 170 mm, 288 str. z ilustr. - »sold out«
Cena: 10,4 EUR, RAZPRODANO

Preberi več ...
Vsebina:
Svetinjicam kot kulturnozgodovinskemu materialnemu viru je, do pričujoče publikacije, bilo tako pri nas kakor drugod po svetu doslej posvečano premalo pozornosti. So zelo pomemben člen v verigi virov za preučevanje ljudske pobožnosti in duhovnosti.
Knjiga je sestavljena iz dveg delov, uvodni razpravi sledi katalog v katerem je predstavljena zbirka 450 svetinjic, ki so kronološko razvrščene, od 15. stoletja, ko zasledimo najstarejšo svetinjico v sistematski zbirki devocionalij Narodnega muzeja Slovenije, do najnovejše dobe. Kataloška enota, ki jo avtor uporablja v tem delu vsebuje osnovne standardne podatke, ki si vertikalno sledijo po naslednjem vrstnem redu: tekoča številka, ime predmeta, datiranje, kraj izdelave, najdišče, vir, mere, teža, aver, rever, motiv, material, inventarna številka. Vse svetinjice so obojestransko fotografirane ali izrisane v merilu 1:1, kar ni bila praksa v večini dosedanjih objav svetinjic. Vsi preostali podatki pa so dodatno razvidni iz kataloških enot, priloženih fotografij, risb in grafičnih prikazov.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


vir2_v2. Pečati grofov Celjskih
/ Seals of the Counts of Celje

Katja ŽVANUT
2001, 235 x 170 mm, 127 str. z ilustr. - »sold out«
Cena: 10,4 EUR

Preberi več ...
Beseda avtorice:
Preučevanje pečata je zaznamovano z njegovo marginalnostjo. Pri raziskovanju preteklosti je namreč pečat imel in še vedno ima manjšo izpovedno moč kot besedilo, ki ga ťspremljaŤ. Prvi vzrok za tako vrednotenje pečata je prav gotovo njegova materialnost, ki mu v okviru zgodovinopisja, še vedno obremenjenega s primatom pisane besede, daje značaj zgodovinskega vira drugotnega pomena. Drugi vzrok je njegova v večji meri, če ne kar izključno slikovna izpovednost. Tudi podoba ima v zgodovinski razpravi v primerjavi z besedo podrejen položaj in tradicionalno igra predvsem vlogo njegovega pojasnila, ilustracije.

Zanimivo je, da so bili ravno pečati, poleg novcev in medalj, tisti vizualni viri, ki so si prvi utrli pot v zgodovinospisje. Vendar so jih zgodnji raziskovalci dolgo časa uporabljali zgolj kot ilustracijo zgodovinskih dogodkov, kot so jih spoznavali iz drugih, pisnih virov. V njihovih podobah so prepoznavali predvsem zgodovinske osebe oz. njihov izgled, dogodke, oblačilne navade ipd. Prvi, ki je prekinil s tradicijo tega ťantikvarnegaŤ razumevanja pečatov in že v devetnajstem stoletju uvedel ťzgodovinskiŤ pristop pri njihovem preučevanju, je bil francoski zgodovinopisec Jules Michelet, vendar pa si pečat še do danes ni izboril enakovrednega položaja pri interpretaciji preteklosti. Izrinjen iz žarišča pozornosti raziskovalcev je postal predvsem predmet specialističnega preučevanja dveh pomožnih zgodovinskih ved, sfragistike in zgodovine umetnosti.

Sfragistiko, ki je sama po sebi sicer izredno interdisciplinarno področje, pečat zanima v precej omejenem smislu. Poleg čisto tehničnih podatkov (material, velikost, izdelava, pečatna podoba, tip pisave v pečatnem napisu) je njena prednostna naloga predvsem identifikacija lastnika pečata. To je posledica dejstva, da danes pečat razumemo v večji meri kot nadomestek podpisa, kot sredstvo overovitve, s pomočjo katerega je dano jamstvo pravne varnosti opisanega dejanja.

Še bolj omejena je obravnava pečata v okviru umetnostne zgodovine, čemur je vzrok njegov značaj umetnoobrtnega izdelka. V tradicionalni umetnostnozgodovinski razpravi je še vedno v veljavi koncept velikih umetnin, zato so v njenem okviru drobni predmeti, ki nimajo ťvelike umetniške (beri izpovedne) vrednostiŤ, obsojeni na marginalizacijo. Tiste redke umetnostnozgodovinske študije, ki se ukvarjajo s pečatom, se večinoma vrtijo okrog vsebinske analize njegove podobe (uporaba in razvoj posameznih ikonografskih tipov pri različnih lastnikih, npr. vladarjih, cerkvenih dostojanstvenikih, plemičih, ustanovah, mestih).

Šele v zadnjem času so se pojavile prve študije, ki presegajo zgolj identifikacijski oz. ikonografski način interpretacije in v katerih se k problematiki pečata pristopa bolj kompleksno. Zanje je značilno vzporedno preučevanje pečatnega napisa in pečatne podobe oz. njune povezave (soodvisnosti). Prednostno nalogo ima predvsem interpretacija kulturno-družbenopolitičnega konteksta povezave besede in podobe v pečatu in njenih sprememb. S tem je bil narejen korak k novemu razumevanju pečata in njegove vloge v preteklih obdobjih. V okviru takega razumevanja pečatov, ki sem mu skušala slediti tudi sama, je treba k pečatu pristopati na dveh ravneh: najprej ga je treba ponovno ovrednotiti kot samostojen objekt, nato pa ga interpretirati v kontekstu listine, katere sestavni del je.

V okviru svoje raziskave sem evidentirala korpus pečatov pripadnikov rodbine Celjskih v okviru gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije: listine, ki so bile vrnjene iz Avstrije, listine iz kronološke serije in zbirka pečatov. Posvetila sem se predvsem analizi pečatnih podob in pečatnih napisov ter njuni medsebojni povezavi oz. odvisnosti. Za vsak pečat posebej sem oboje postavila v kontekst listine, na kateri pečat visi, tako da sem pečatni napis primerjala s koroboracijem odgovarjajoče listine. Rezultati analize potrjujejo mojo hipotezo o pečatu kot portretu / poosebitvi lastnika, ki je skrbno nadzoroval tako njegovo obliko kot tudi vsebino. Prav zaradi tega se pečat kaže kot neprecenljiv zgodovinski vir, ki raziskovalcu nudi široke možnosti pri interpretaciji srednjeveškega sistema komunikacije, s tem pa tudi srednjeveške stvarnosti.

Pripadniki rodbine Žovneških so pri pečatenju uporabljali žovneški grb, kot ga poznamo danes, to je dve prečki, vsaj od 3. desetletja 13. stoletja pa vse do leta 1341, ko so bili povzdignjeni v grofe. Prehod na uporabo novega grba pri pečatenju je lepo viden pri Frideriku I. Žovneškem, ki je zadnji uporabljal žovneški grb in ga je pri povzdigu v grofa Celjskega zamenjal. Zamenjal pa ga ni za (kombiniran) celjski grb, do katerega je dobil pravico ob povzdigu, ampak je začel uporabljati vovbrški grb (tri zvezde), ki so ga Žovneški po izumrtju svojih sorodnikov, grofov Vovbrških skupaj z delom njihovih posesti podedovali že dvajset let prej. Novi grb, ki se je celo preimenoval v celjskega, so Celjski skoraj štirideset let vodili kot edini rodbinski grb, uporabljali pa so ga tudi še kasneje in sicer vedno takrat, ko je nastopal v kombinacijah (pri ženskih pečatnikih v kombinaciji moževega in očetovega grba in na pečatniku edinega cerkvenega dostojanstvenika iz celjske rodbine v kombinaciji rodbinskega in ustanovinega grba). Uporaba vovbrških / celjskih zvezd namesto novega grba kaže na njihov močan simboličen pomen v samoidentifikaciji rodbine: dejstvo namreč je, da so Žovneškim prav podedovane vovbrške posesti odločilno pripomogle k njihovem povzdigu v grofe Celjske. Čeprav v pisnih virih zasledimo, da naj bi novi celjski grb, ki je nastal z združitvijo vovbrškega in žovneškega, uporabljal že Ulrik I., pa se ta grb pri pečatenju pojavi šele s Hermanom II. V njegovh pečatih in pečatih njegovega sina Friderika II. in vnuka Ulrika II. se tako pojavljajo vse različice novega kombiniranega grba (dva grbovna ščita drug ob drugem, grbovni ščit prvega in šlem z okrasom drugega grba in kvadriran grbovni ščit). Prav zadnja Celjska pa sta ob povzdigu v poknežena grofa leta 1436, ki ga Herman II. ni več doživel, še zadnjič spremenila uporabo rodbinskega grba: v svojih pečatnikih sta začela uporabljati heraldično kombinacijo treh grbov, celjskega, ortenburškega in zagorskega. Uporaba te heraldične kombinacije ima podobne simbolne vzroke kot uporaba vovbrških zvezd slabo stoletje prej. Celjski so ob pokneženju imeli tri grofije ? celjsko in ortenburško, ki sta kot dela cesarstva tvorili jedro poknežene grofije, poleg tega pa še zagorsko grofijo, kar je izraženo prav z uporabo omenjene heraldične kombinacije. Zagorsko in ortenburško grofijo so Celjski pridobili sicer že pred letom 1436, vendar pa so vse tri skupaj očitno postale simbolno pomembne šele ob pokneženju. Friderik II. in Ulrik II. sta se zadnjih dvajset let zgodovine Celjskih predstavljala s celjskim, ortenburškim in zagorskim grbom in na simboličen način, s pomočjo svojih ogromnih posesti, uveljavljala svojo politično in gospodarsko identiteto.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si


vir3_v1. Ljubljanske steklarne v 16. stoletju in njihovi izdelki
/ Glass Factories in Ljubljana in the 16th Century and Their Products

Mateja KOS, Maja ŽVANUT
1994, 235 x 170 mm, 84 str. z ilustr. -
Cena: 7 EUR

Preberi več ...
Vsebina:
Od leta 1520 do danes so bile v Ljubljani aktivne tri tovarne stekla, ki so proizvajale steklo na beneški način. Delo preučuje razloge za osnovanje teh steklarn, predstavlja steklarje in njihove izdelke, najpomembnejše poglavje je posvečeno seznamu izdelkov Khisl-ove steklarske delavnice. Seznam je nastal leta 1564 po smrti zakupnika Kristofa Prunerja. Navedeni so različni tipi steklenih posod, od namiznih servisov do instrumentov za alkemijske laboratorije.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si