|
|
||||||||||||||||||||||||||||
PRIZVOK PRAZVOKA OD DOMNEVNE PIŠČALI DO GLASBILA Glasbeno odkritje neandertalčeve piščali z Ljubenom Dimkaroskim Narodni muzej Slovenije - Prešernova Torek, 10. novembra 2009, ob 19. uri
V jami Divje babe, pod slikovitimi pečinami Šebreljske planote v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju, so arheologi leta 1995 ob ognjišču z orodji iz starejše kamene dobe našli kost mladega jamskega medveda. Glede na značilno obliko, izvotljenost in razporeditev luknjic so domnevali, da gre za piščal.
Dolgoletna arheološka izkopavanja Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je vodil dr. Ivan Turk, ki je najbolj zaslužen, da je bilo raziskovanje težko dostopne notranjosti jame tehnično in znanstveno dovršeno. Tako so izkopavanja izvajali z obsežnim izpiranjem najdb iz relevantnih plasti, te pa so datirane s serijo natančnih naravoslovnih datacij, pridobljenih iz številnih najbolj upoštevanih laboratorijev. Analize so potrdile, da je domnevno glasbilo staro okoli 55 000 let in tako 20 000 let starejše od doslej primerljivih. To pomeni, da gre za najstarejšo tovrstno najdbo, ki naj bi jo izdelal neandertalec - in ne kromanjonec, prednik sodobnega človeka. Odkritju so sledile burne strokovne razprave. Del stroke je zagovarjal, da gre za piščal in delo človeka, drugi del pa se je odločil, da je to naključno nagrizena medvedova kost. Danes je svetovno znana najdba iz Divjih bab arheološko dobro opredeljena, njena glasbena funkcionalnost pa je ovrednotena le delno, zato je označena kot domnevna piščal. Akademskega glasbenika Ljubena Dimkaroskega je spomladi leta 2009 podarjena glinena replika vzpodbudila, da se je pozorno lotil raziskovanja glasbenih zmogljivosti domnevne piščali: preizkušal je lesene in koščene kopije piščali, tudi kopijo iz kosti jamskega medveda. S pravim prijemom danes prastaro glasbilo omogoča glasbeno izražanje v obsegu dveh oktav in več. Na njem se lahko izvajajo tudi tehnično zahtevne skladbe in, kar je najbolj osupljivo, že kaže zmožnosti današnjih, sodobnih inštrumentov. V večerni predstavitvi bo arheološka dejstva predstavil dr. Ivan Turk, etnomuzikološko videnje dr. Svanibor Pettan in ljubiteljsko navdušenje dr. Boštjan Dvořák. Gost večera bo vokalni kvartet Pella Ljuben Dimkaroski spreminja domnevno piščal neandertalca v glasbilo sodobnega Evropejca. Vljudno vabljeni!
<< nazaj |
|
||||||||||||||||||||||||||||