"Umetniško delo ni zgolj predmet. Je srečanje s časom", zapiše André Malraux. "In sleherno umetniško delo", nadaljuje, "odmre, kadar se iz njega umakne ljubezen, bodisi ljubezen onega, ki je delo ustvaril, bodisi ljubezen onega, ki delo opazuje." Umetniško delo mora biti vez med ustvarjalcem in opazovalcem, med preteklostjo in sedanjostjo. Tega se Urh Sobočan zaveda. Čipka, ki jo v njuna umetniška dela tke gospa Iva Sobočan, priznana klekljarica iz Žirov, je vez, ki sega tudi v kulturo čipke, ki najverjetneje izvira že iz prazgodovine. Že takrat so poznali za čipko nujne vezi, preplete in povezave niti.
Najmočneje se kontinuiteta kulture čipke izrazi v 14. stoletju, ko dobimo flandrsko čipko s področja nekje na meji med današnjima Francijo in Belgijo. Omeniti je treba tudi beneško in genovsko čipko. V 16. stoletju pa se čipka razprostrani po domala vseh evropskih deželah: seže na Finsko, v Slovenijo, Belgijo, Španijo, na Madžarsko itd. Povsod se razvije čipkarska dediščina in se izrazi na vsakokrat poseben, deželi lasten način.
V Slavi Vojvodine Krajnske tudi Janez Vajkard Valvasor omenja čipko, beneško in nizozemsko. Da sta razširjeni in v rabi v našem prostoru, pravi. Čipka, ki jo ustvarjata Urh Sobočan in njegova babica Iva Sobočan, pa ni ne beneška ne idrijska, marveč je čipka njunih krajev, je značilna žirovska čipka. In tej čipki Urh Sobočan odredi pomembno mesto na svojih slikah. Iz nje izlušči biblijsko podobo Adama in Eve, pa živalske basenske podobe, podoživlja zgodbe iz otroštva, ki so mu jih pripovedovali stari starši, dedovo izkušnjo druge svetovne vojne.
Pa vendar čipka v njegovih delih ne gospoduje. Zdi se, da je zmeraj v podrejenem odnosu do celote in zgolj tako, vtkana v celoto, prinaša sporočilo tistemu, ki jo opazuje, jo hoče razumeti in občutiti. Tedaj opazovalec zagleda njeno posebno vlogo: vez med preteklostjo, biblijskim, mitološkim ali ljudskim izročilom in današnjim svetom. Vez med umetnikovim svetom in opazovalcem. Umetniško delo namreč ne obstaja samo zase, zaživi šele takrat, ko se zrcali v opazovalčevih očeh. Umetnost Urha Sobočana iztrga iz sveta, tistega, ki so nam ga namenili, ki nam je usojen, saj Sobočan s svojimi deli vzame v svoje roke oblikovanje sveta, sveta, ki ga oblikuje po svojem srcu, duši in vedenju. Nas pa povabi, da se v živo srečamo z umetnostjo in kulturo.

Urh Sobočan se je rodil 25. februarja 1979 v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer Vizualne komunikacije, je diplomiral leta 2005. Diplomsko nalogo je pripravil med študentsko izmenjavo na krakovski likovni akademiji. Leta 2007 je z odliko zaključil magistrski študij na Central Saint Martins College of Art and Design v Londonu. Živi in dela v Luxemburgu.