Narodni muzej Slovenije

Od kod izvira
Koščena piščal je bila odkrita leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega med sistematičnimi izkopavanji arheologa Ivana Turka. Jama leži v pobočju pod robom Šebreljske planote, 230 metrov visoko nad reko Idrijco. Jamo, ki je bila sicer brlog jamskih medvedov, so v času zadnje poledenitve uporabljali kot zatočišče tudi ljudje, najprej neandertalci in zatem kromanjonci. Piščal je ležala ob enem izmed ognjišč.

Koliko je stara
Do nedavnega je vladalo mnenje, da so najstarejše piščali v Evropi naredili kromanjonci pred 40 000 - 30 000 leti. Piščal iz Divjih bab je starejša. Starost jamske plasti, v kateri je bila odkrita, je bila nedavno ponovno določena na podlagi preiskav medvedjih zob z elektronsko spinsko rezonanco na približno 55 000 let. V arheoloških obdobjih ta čas pripada koncu srednjega paleolitika.

Kdo jo je naredil
Piščal je zaenkrat edinstvena, ne samo v Evropi ampak tudi v ostalem svetu. Naredil jo je namreč neandertalec, saj je bila odkrita v plasti z neandertalskim orodjem. Neandertalci so se pojavili na slovenskem ozemlju pred približno 200 000 leti, kot dokazujejo najdbe zanje značilnih kamenih musterjenskih orodij. Izumrli so v obdobju, v katerem so postopoma prevladali inovativni in bolj napadalni kromanjonci (okoli 40 000 - 30 000 let pred sedanjostjo).

Kako je bila narejena
Piščal je bila narejena iz cevastega dela stegnenice mladiča jamskega medveda. Raziskovalci so dokazali izdelavo luknjic z eksperimentalnim delom. Na mestu bodoče luknjice je bila najprej izklesana vdolbinica s koničastim kamenim orodjem in nato predrta s koščenim prebijačem. S tem poskusom in drugimi dokazi so dokončno ovrgli predpostavko, da so luknjice nastale zaradi ugriza zveri.

Pomen najdbe
Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Ostale pripisujejo kromanjoncem. Njeno odkritje dodatno osvetljuje neandertalčeve umske sposobnosti in njegov čustveni svet, pomembno pa je tudi za poznavanje razvoja človeškega govora in glasbe.