ZBIRKE

Grafični kabinet zbira likovne objekte, katerih nosilec je papir. Ti so glede na zvrsti uvrščeni v več zaokroženih celot. Dve temeljni in najširši sta zbirki risbe in grafike. Vsaka je sestavljena iz ustreznih eksponatov risarskih oziroma grafičnih tehnik (grafična zbirka iz tehnik visokega, globokega in ploskega tiska, zbirka risb pa iz risarskih tehnik kot so na primer perorisba, svinčnik, kreda, oglje, akvarel, gvaš itd.).

V vsebinskem pogledu se zbirke ravnajo po prvih zametkih iz najzgodnejšega zbiralskega obdobja: portret, nabožna grafika, topografske upodobitve, božjepotne podobice, diplome, dekorativna grafika, stare fotografije, umetniška grafika in podobno. Nastajajo in izpopolnjujejo pa se tudi nove, denimo zbirka historičnih plakatov ali bolj študijsko obarvane zbirke, kot na primer nizozemska manieristična grafika, podlaga za raziskave o ikonografskih izhodiščih našega manierističnega slikarstva.


Metodika zbiranja grafičnega gradiva

Vrednostna lestvica, ki omogoča kategoriziranje grafičnega gardiva, je sestavljena iz vsebinskih, tehničnih in kvalitativnih postavk (kakovost, stanja plošče, pristnost, redkost, ohranjenost, možnost vključevanja v obstoječe zbirke oziroma ilustriranja nekaterih tem in podobno).

Novejše vrednostno merilo v Grafičnem kabinetu je ustvarjanje študijske zbirke, kar pomeni najširšo zastopanost tipov in predstavitve nekaterih problemov (predstavitev razvoja umetniške smeri, rekonstrukcija izbrane zgodovinske teme, obdobja ali njegovega predstavnika, opus izbranega umetnika, predtsvitev segmentov iz zgodovine slovenskega naroda in podobno).

Zbiralska prizadevanja zadnjega obdobja se še posebej odražajo na dveh vsebinskih področjih. Prvo je načrtno izpopolnjevanje vedutne zbirke, nepogrešljivega dokumentarnega gradiva za rekonstrukcije posameznih arhitekturnih objektov, njihovih ansamblov in širših urbanističnih celot ter slovenske kulturne krajine. Drugo pa je ustvarjanja fonda nizozemske manieristične grafike, ki je našim slikarjem 17. stoletja rabila kot izhodišče pri slikanju naročenih sakralnih podob. Ob pomoči grafičnega lista kot predloge je nastala večina pritireformacijskih in baročnih oltarnih slik.