Department for History and Applied Art
Najpomembnejše naloge oddelka so gotovo zbiranje, hranjenje, raziskovanje in razstavljanje predmetov, ki obiskovalcu razkrivajo način življenja in materialno kulturo v preteklosti.
Vsak muzejski eksponat ima svojo zgodbo, pa naj bo to kos pohištva, tobačnica, medvedek, čajna skodelica ali kateri koli drug predmet izmed 60.000-ih, ki jih hrani oddelek in so sooblikovali današnjo podobo Slovencev. Prav vsi so priče oziroma nosilci informacij o zgodovinskih dogodkih, gospodarskih tokovih, vsakdanjem življenju ali umetniškem ustvarjanju.
Zgodovina
Čeprav so zbirke začele nastajati takoj po ustanovitvi muzeja leta 1821, je bil Oddelek za zgodovino in uporabno umetnost ustanovljen šele leta 1946. Zbiralna politika je bila določena v ustanovnih aktih Deželnega muzeja za Kranjsko. Okrog leta 1830 je bil poudarek na zbiranju predmetov sodobne obrtne in industrijske proizvodnje. Leta 1885 je muzej pridobil izjemno pomembno zbirko, in sicer volilo Viktorja Smoleta. Naslednja večja pridobitev je zbirka sodobne umetne obrti, ki jo je podarila avstrijska država leta 1908. Leta 1929 je bila odkupljena Grebenčeva zbirka. V tridesetih letih 20. stoletja je tedanji ravnatelj Narodnega muzeja Josip Mal na dražbah inventarja nekaterih slovenskih gradov (Turn pri Velenju, Strahlova graščina v Stari Loki, Szaparyjev grad v Murski Soboti, Puchenstein pri Dravogradu in drugi) odkupil pomembne dele stanovanjske opreme. Danes se zbirke dopolnjujejo s pomembnimi predmeti, ki so nastali ali so bili v uporabi na slovenskem ozemlju, in z dosežki sodobnih unikatnih in industrijskih oblikovalcev.
V letu 2004 je bilo pod vodstvom Petra Turka opravljeno manjše zaščitno izkopavanje v Škocjanu na Krasu (21. - 26. 4. 2004). Z obsežnimi zaščitnimi izkopavanji na Pržanu pri Ljubljani, ki so potekala od sredine februarja do konca junija 2004 pod vodstvom Petra Turka, je bilo raziskanih 3.300m2 površine na trasi bodoče avtoceste Šentvid-Koseze. Odkritih je bilo prek 20 objektov s polvkopanim osrednjim prostorom ter ostanki štirih hiš, grajenih s stojkami. Glede na izjemno količino železne taline in žlindre je očitno, da gre za naselbino s prevladujočo metalurško dejavnostjo. Verjetno je bila kratkotrajna, za njeno časovno uvrstitev pa so poleg zgodnjesrednjeveške keramike izpovedne steklene večbarvne jagode, ki so datirane v drugo polovico 8. in v začetek 9. stoletja.
Leta 2004 so potekala zaščitna izkopavanja v Kamni Gorici pri Ljubljani, ki so se prav tako pod vodstvom Petra Turka začela junija 2004. Sledove prazgodovinske poselitve na trasi avtoceste Šentvid - Koseze zaenkrat lahko le okvirno opredelimo kot naselbino z ostanki hiš in ognjišč, ki sodi glede na drobne keramične najdbe v bronasto dobo, najverjetneje v njen starejši del. Izkopavanja so potekala do septembra 2004.