Prihajajo prostozidarji

Ljubljana, 16. 2. 2017

Priprave na občasno razstavo o prostozidarstvu v našem prostoru so v polnem teku. V Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova bodo od 28. februarja do 14. maja na ogled predmeti, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Arhiv Republike Slovenije. Obiskovalci bodo lahko spoznali pomen simbolov in vrednote, ki jih spoštujejo v prostozidarskih ložah.

Postavitev razstave je zasnovana popolnoma drugače, kot smo vajeni. Obiskovalec bo poleg ogleda razstavljenih eksponatov skozi skrbno oblikovan razstavni prostor simbolično prehodil pot od teme k svetlobi, od neznanja k znanju.

»Prepričani smo, da bo to ''potovanje'' obogatilo doživetje in omogočilo globlje razumevanje prostozidarskih norm in simbolov, ki so materializirani v razstavljenih predmetih,« pojasnjuje soavtor razstave, kustos mag. Jože Podpečnik. Odprtje razstave sovpada s 300. obletnico ustanovitve Velike lože Anglije (1717–2017). V razstavnem projektu sodelujeta Narodni muzej Slovenije (NMS) in Arhiv Republike Slovenije (AS), ki hranita večino ohranjene materialne dediščine prostozidarstva pri nas. Mag. Jože Podpečnik, skrbnik prostozidarske zbirke v NMS, je razstavo pripravil s soavtorjem dr. Matevžem Koširjem (AS), ki je leta 2015 objavil temeljno delo »Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem«. Ob razstavi v Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo tudi predavanja, vodene oglede razstave in mednarodni simpozij na to temo. »V Narodnem muzeju Slovenije razstavo posvečamo potrjenim dejstvom o razvoju prostozidarstva na Slovenskem. Ta pričajo tudi o dejanjih, s katerimi so posamezniki prostozidarji vplivali na razvoj slovenske zgodovine, njene kulture ali znanosti,« poudarja Podpečnik. »Tematika je zelo privlačna, raziskovanje delovanja lož pa zaradi njihove specifične narave pomeni prav poseben izziv.«

Fotografije in opis nekaterih razstavljenih predmetov

(Klik z desno miškino tipko na fotografijo vam ponudi prenos datoteke v visoki ločljivosti.)

Oznaka temne sobe za sprejem novincev v ljubljanski loži Valentin Vodnik iz leta 1940. Foto: Tomaž Lauko

Oznaka temne sobe

V preddverju prostozidarskega templja je soba izgubljenih korakov ali temna soba. Pred sprejemom v ložo je kandidat nekaj časa preživel v temni sobi, kjer je v miru zapisal odgovore na nekatera vprašanja oziroma svojo »filozofsko« oporoko. Pri tem je bil opozorjen, naj odide, če ga je pripeljala radovednost.

Jurij Vega (1754–1802), slovenski matematik, geodet in častnik. Foto: Tomaž Lauko

Jurij Vega

V knjigi zapisnikov dunajske lože »Resnična sloga« je decembra 1795 opisan sprejem Jurije Vege med prostozidarje. Starešina lože Ignac pl. Born je sprejel Vego v ložo z ritualom po prostozidarskem običaju. Tajnik lože je zapisal: »Leta 1785, devetega dne dvanajstega meseca, je bil za sprejem predstavljen tuji iščoči Jurij Vega, sin Jerneja, star 31 let, rojen 23. 3. 1754, katoliške vere, meščanskega porekla, po službi nadporočnik in profesor matematike pri drugem cesarsko-kraljevem topniškem polku, ni član nobenega znanega reda, po iskreni želji in vnemi sprejet v naš od prastarih časov čaščeni prostozidarski viteški red, za kar ni zaprosil iz radovednosti, še manj bil od koga prisiljen ali zapeljan …« Vega je februarja 1786 napredoval v pomočnika in maja istega leta še v prostozidarskega mojstra.

Diploma ljubljanske lože. Foto: Tomaž Lauko

Diploma ljubljanske lože

Diploma, ki jo je loža »Prijateljev rimskega kralja in Napoleona« v Ljubljani izdala Žigi Pagliaruzziju 16. marca 1812. Prostozidarska diploma ima v središču zvezdo, ki je bila upodobljena tudi na pečatniku ljubljanske lože. Pod njim je napis s kratico, ki pomeni »V slavo velikega arhitekta vesolja«. Stebra J in B, nad katerima sta upodobljena luna in sonce, simbolizirata aktivno in kontemplativno načelo. Med stebroma so upodobljeni črno-bel mozaični tlak in številni prostozidarski simboli. Tri ženske figure simbolizirajo modrost, moč in lepoto. Moč ima na ščitu upodobljeno črko N, ki asociira na Napoleona.