Vabilo novinarjem: Izjemno darilo ene najstarejših japonskih mečevalskih šol

V petek, 25. avgusta, bo vrhovni mojster šole Kašima Šinrju prof. dr. Seki Humitake v zahvalo za promocijo japonske kulture in borilnih veščin Narodnemu muzeju Slovenije predal dragoceno diplomo. Dogodka se bo udeležil tudi častni gost, veleposlanik Japonske, njegova ekscelenca gospod Keiji Fukuda.  

V Narodnem muzeju Slovenije si izraženo namero štejejo v veliko čast in posebno priznanje. Diploma še nikoli ni bila predstavljena v javnosti, saj se zaradi svoje vsebine uvršča med najbolj cenjene rokopise iz zapuščine rodbine Kunii, doslej dostopne le aktualnemu vrhovnemu voditelju borilne šole Kašima.  

Izdelal jo je Kunii Zenya (1894–1966), ki je bil eden najslovitejših voditeljev šole Kašima in predhodnik prof. dr. Sekija Humitakeja. Gre za rokopis ezoterične narave v obliki večjega svitka, ki ga je doslej lahko videl le aktualni veliki mojster borilne šole Kašima.   

Kašima Šinrju (Kashima Shin-ryū) se uvršča med najuglednejše šole japonskih borilnih veščin. Njeno izročilo sega v začetek 16. stoletja, ko jo je ustanovila rodbina Kunii. Njeni predstavniki so mečevalsko šolo neprekinjeno vodili iz roda v rod vse do sodobnosti.    Sedanji ravnatelj ali vrhovni mojster šole Kašima, prof. dr. Seki Humitake, se bo 25. in 26. avgusta udeležil mednarodnega simpozija Bušido skozi čas: Japonska vojaška kultura in bojevništvo (Bushido in Transformation. Japanese Warrior Culture and Martiality), ki ga organizira Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem.

V sklopu simpozija bo v muzeju v soboto potekal tudi Dan borilnih veščin, na katerem bodo predstavili različne tehnike bojevanja.  

V katalogu, ki so ga ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem izdali v Narodnem muzeju Slovenije, je soavtor Peter Fistrovič predstavil korenine in zgodovino različnih borilnih veščin, ki so sčasoma iz Japonske preplavile svet in tudi Slovenijo. Po odprtju razstave je izvod kataloga podaril pradedku svojih otrok, dedku svoje žene. Gospod Andrej Bolčina se mu je zahvalil s svojim darilom – s pisalom, ki mu ga je leta 1976 podaril takrat še prestolonaslednik, od leta 1989 pa japonski cesar Akihito. 

Kot je zapisal Peter, je današnji cesar »takrat s soprogo Mitchiko obiskal Slovenijo. Deda Andrej je bil zadolžen za organizacijo njegovega varovanja. A ker si je pred tem na smučanju zlomil nogo, nadomeščanja pa ni imel, je dogodek ves čas spremljal z berglami. Kolegi in ostali so malce čudno gledali, a japonski princ je bil očitno navdušen nad njegovo predanostjo delu. Zato mu je v zahvalo izročil darilo – pisalo.«