Blejski grad, 15. 4. 2025
Slovenski in tuji obiskovalci si bodo od 17. aprila 2025 lahko ogledali prvi del nove stalne postavitve na Blejskem gradu, posvečene naravni in arheološki dediščini Blejskega kota.
V slabih treh mesecih je avtorski skupini Narodnega muzeja Slovenije in zunanjim sodelavcem uspelo postaviti sodobno zasnovano razstavo, na kateri je predstavljena zgodba Blejskega gradu še pred nastankom grajskega kompleksa. Drugi del razstave se bo posvetil funkciji gradu in znamenitim grajskim osebnostim. Med imeni iz starih urbarjev in priseg se bo našlo tudi kakšno, ki je povezano z daljnimi predniki danes živečih blejskih družin. Drugi del postavitve v prvem nadstropju gradu bo zaživel leta 2026 in sklenil tisočletno »sago« o mogočnem Blejskem gradu, ki dominira na strmi pečini.
Blejski grad velja za eno najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, zato tudi nova stalna razstava nastaja v dveh korakih. Prav tako pa smo v muzeju želeli, da je en del razstave vedno dostopen za obiskovalce gradu, saj obisk gradu z leta v leto narašča.
»Statistični podatki za leto 2024 kažejo, da približno tretjino vseh obiskovalcev gradu predstavljajo slovenski gostje, medtem ko preostanek prihaja iz tujine, med njimi prednjačijo Američani in Korejci. Ob tej priložnosti se lahko z nasmeškom poigramo s sloganom: ‘Od Blejcev do Korejcev’ – razstava je namenjena prav vsem«, pove
dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije.
Če v odstotkih pogledamo obisk domačih in tujih obiskovalcev v letu 2024, je grad obiskalo 33,19 % slovenskih gostov, 11,44 % jih je prišlo iz Združenih držav Amerike, 11,38 % iz Koreje, 6,43 % z Madžarske, 5,34 % iz Italije, 4,95 % iz Nemčije, 4,07 % s Hrvaške, 3,69 % iz Združenega kraljestva, 2,99 % iz Francije, 2,19 % s Češke in 2,06 % s Poljske.
Po letu 1848, ko je bil ukinjen stoletja dolgo uveljavljeni fevdalni red, so za gradove in dvorce na ozemlju današnje Slovenije nastopili težki časi. Marsikateri je prešel v roke neplemiških lastnikov, nekaj so jih celo prepustili zobu časa in so kmalu postali vir gradbenega materiala. Za slovensko grajsko zapuščino je imela usodne posledice tudi druga svetovna vojna, v kateri je bilo uničenih ali poškodovanih veliko gradov in dvorcev, zlasti na Dolenjskem. V Sloveniji so tako ohranjeni le trije gradovi z originalno opremo iz 19. stoletja, to so Snežnik, ki ga upravlja Narodni muzej Slovenije, Strmol pri Cerkljah in Ptuj. Na Blejskem gradu se ni ohranila originalna grajska oprema, zato je treba tu s premislekom snovati stalne razstave.
Po več kot 15 letih nova stalna razstava na Blejskem gradu
Dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije: »Sodobne muzeološke smernice priporočajo, da se stalna razstava menja vsakih pet do deset let, zato smo se odločili, da je že čas za novo postavitev. Po teh smernicah je obiskovalec v središču, kar pomeni, da razstava ni zgolj prikaz predmetov, temveč je doživetje. Poudarek je na interakciji, čustveni navezavi in osebnem doživljanju vsebine. Gre za ambientalno postavitev, saj se originalni predmeti z Blejskega gradu niso ohranili. Zasnova upošteva raznoliko občinstvo, saj vključuje različne starostne skupine, jezike in kulturna ozadja.«Grad naj postane muzej!
Ddr. Mateja Kos, direktorica Narodnega muzeja Slovenije: »Leta 1948 so arheologi tedanjega Narodnega muzeja (zdaj Narodnega muzeja Slovenije) začeli izkopavati na pomembnem arheološkem najdišču Pristava na Bledu. Ker v kraju niso dobili prenočišča, so se naselili na zelo poškodovanem Blejskem gradu, kjer so vojni časi pustili pravo razdejanje, o čemer pričajo tudi sočasne fotografije in arhivski viri, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Arheologi so morali prostore za silo urediti, vstaviti nova okna in vrata, napeljati elektriko in vodovod. Takrat se je muzealcem porodila ideja, da grad postane muzej. O tem je tedanji direktor Narodnega muzeja dr. Jože Kastelic pisal januarja leta 1955 v časopisu Ljubljanski dnevnik in poudaril, da je bil s tem grad rešen pred uničenjem.« Med letoma 1952 in 1961 je potekala obnova gradu pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca, zadnjega Plečnikovega asistenta. Leta 1957 so na Blejskem gradu odprli muzejsko zbirko, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani.
»Bitenc je poskrbel za sedanjo monumentalno podobo gradu. Denar so prispevali okraj Radovljica iz sredstev za obnovo kulturnih spomenikov, občina Bled in Narodni muzej, ki mu je sredstva odobrila vlada Ljudske republike Slovenije. Obnova se je financirala tudi iz vstopnin, saj je bil grad ves čas odprt za obiskovalce. Narodni muzej Slovenije je na začetku grad upravljal v celoti, nato pa je bilo upraviteljstvo preneseno na Občino Bled, NMS pa upravlja muzejsko zbirko«, še dodaja
ddr. Mateja Kos Zabel.
Prenovljeni grajski prostori za novo razstavo
Mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled: »Veselim se nove, modernejše razstave, ker je še privlačnejša in k raziskovanju vabi tudi mlajše obiskovalce. Čeprav je tudi dosedanja razstava, zlasti ob pomoči lokalnih vodnikov, pripovedovala zanimivo zgodbo, je nova postavitev tista, ki obiskovalce še bolj neposredno nagovarja in vabi k samostojnemu raziskovanju njenih zakladov. Medtem ko so predhodna dela v letu 2024 v prostorih, kjer se nahaja prvi del nove stalne razstave, obsegala pretežno konservatorsko-restavratorska dela (obnova stavbnega pohištva: okna, vrata in polkna), je začetek leta 2025 na grad prinesel povečan obseg obrtniških del. V pritličju so potekala celovita prenovitvena dela: sanacija in obnova parketa, posodobitev električne napeljave, nadgradnja ogrevalnega sistema in varnostne infrastrukture, sanacija in beljenje sten. Vsa dela so potekala usklajeno, skladno z načrti in so bila zaključena v dveh mesecih.
Čeprav je bilo pritličje v tem času zaprto za obiskovalce, smo v Zavodu za kulturo Bled poskrbeli za bogato nadomestno ponudbo. Pripravili smo tri tematske razstave: razstavo starih razglednic Blejskega gradu z okolico, predstavitev gradu Khisl (sodelovanje z Gorenjskim muzejem) in razstavo o Krapinskem pračloveku (sodelovanje z Muzeji hrvaškega Zagorja). Tako muzejski del gradu v nobenem trenutku ni bil povsem zaprt za javnost, obiskovalci pa so lahko kljub obnovi doživeli kakovostno muzejsko izkušnjo.«Bogata arheološka dediščina Blejskega kota
Dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka, Narodni muzej Slovenije: »Razstavo smo skušali zasnovati v najširšem okvirju znanja o najstarejši zgodovini Blejskega kota z Grajskim hribom, ki je bil že od pozne prazgodovine osrednje sidrišče tukajšnje poselitve. Da bi razumeli nastanek, lokacijo, vlogo in pomen poznejšega srednjeveškega gradu, moramo raziskovati zgodovino blejskega prostora od umika ledenika naprej. Pri tem odkrivamo materialne sledove človeških prizadevanj, od lova na velike sesalce s konca zadnje ledene dobe, začetka kmetovanja in najzgodnejših stalnih selišč do kovinarjev in rudosledcev železne dobe. Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe (13.–12. stoletje pr. n. št.), med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije. Več vemo o poselitvi zadnjega tisočletja pr. n. št. in pokrajini, ki je pričakala Rimljane in njihov zaton, nadaljnji usodi tukajšnjih Romanov, času prihoda prvih slovanskih družin in dinamičnem dogajanju v 9. in 10. stoletju. Vse to je zgodovina Bleda in njegovega Grajskega hriba, njuna še kako povedna materialnost, preden sta v začetku 11. stoletja oba zabeležena v pravnih dokumentih.« Pri snovanju razstave je avtorska skupina Narodnega muzeja Slovenije razmišljala tudi o mlajšem občinstvu. Zgodba o naravni in arheološki dediščini bo predstavljena jasno in slikovito, pomembno vlogo pa bo imela tudi muzejska maskota
Živa iz muzeja.
Petra Bolha, kustosinja-pedagoginja, Narodni muzej Slovenije: »Vizualna podoba ‘interaktivnih kotičkov’ temelji na liku Žive iz muzeja, priljubljene junakinje istoimenske knjižne zbirke avtorja Žige X. Gombača in ilustratorja Ivana Mitrevskega. Živa je del stalnih razstav Narodnega muzeja Slovenije, zato je svoje mesto našla tudi na Blejskem gradu. Novi razstavi smo dodali tudi posebno digitalno doživetje – obiskovalci se bodo lahko s pomočjo UI spremenili v pripadnike ljudstev, ki jih na razstavi zastopajo lutke (Romanka, Gotinja, Langobard in slovanska družina). Obiskovalec posname lastno fotografijo z mobilnim telefonom in skenira QR kodo na razstavi. Mobilna aplikacija Wondercut pa nato zamenja obraz s predlogo (po navdihu razstavljenih lutk). Rezultat je duhovito in edinstveno muzejsko doživetje.« Koncept razstave se v pritličju in prvem nadstropju razlikuje, vendar bomo enotnost nove stalne postavitve ohranjali s tremi povezovalnimi elementi: enotno grafično podobo, lutkami anonimnih in zgodovinsko znanih oseb ter platni z avtorskimi ilustracijami, ki jih je ustvarila akademska slikarka Andreja Peklar. Arhitekturna zasnova razstave in grafično oblikovanje sta delo Ariane Furlan Prijon in Barbare Bogataj Kokalj.
Avtorji razstave: Alenka Miškec (vodja projekta), Jure Kusetič, Boštjan Laharnar, Petra Bolha, Urša Pajk, Blaženka First, Mateja Kos Zabel (vsi Narodni muzej Slovenije), Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj.
Danes, 15. 4. 2025, ob 12. uri vas lepo vabimo, da si prvi ogledate prvi del nove stalne postavitve na Blejskem gradu. Imeli boste priložnost, da si nekatere dragocenosti ogledate, še preden jih pokrijemo s steklenimi vitrinami.