Razstava Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost
v Narodnem muzeju Slovenije osvetljuje tako posvetno kot sakralno oblast
ter vsakdanje življenje v 17. in 18. stoletju. To
je čas, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po
umiritvi verskih bojev in osmanske nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel
na obrobju cesarstva. Za ta čas značilna mobilnost umetnikov je v današnji slovenski
prostor pripeljala zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske
stvaritve. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot
posledica ambicioznega umetnostnega naročništva.
Dr.
Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije: »Gonilna
sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z ambicijo,
da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim
središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih – likovni umetnosti,
glasbi, gledališču … Razstava bo omogočila
vpogled v posvetne, verske in družbene tokove tega časa ter razkrila bogastvo
kulturnih stikov in vplivov, ki so sooblikovali slovensko umetnost. Na ogled
bodo dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja, predstavljeni
skozi prihod novih cerkvenih redov jezuitov in kapucinov, novih gradenj ter
prenove stolnih, mestnih, podružničnih in romarskih cerkva ter samostanov. ‘Posvetni’
del razstave pa bo z mestnimi hišami, palačami in podeželskimi dvorci ter
njihovo opremo zaznamoval predstavitev prostorov oblasti in življenja v mestu
ter na deželi.«
Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica
Narodnega muzeja Slovenije: »V Narodnem muzeju Slovenije je
postavljen drugi del razstave Barok v Sloveniji, in sicer arhitektura in
uporabna umetnost. Ta termin označuje tisti del materialne kulture, ki ima
poleg uporabne tudi estetsko funkcijo. Termin uporabna umetnost je torej skupni
izraz za umetno obrt (predmeti, ki jih v celoti, torej od zasnove do končne
izvedbe naredi obrtnik) ter industrijsko oblikovanje, kjer gre za serijske
izdelke manufakturne in tovarniške proizvodnje (oboje zaznamuje delitev dela),
ko (industrijski) oblikovalec naredi načrt in pogosto še prototip izdelka, ki
gre nato v strojno proizvodnjo. Industrijska revolucija se je začela v drugi
polovici 18. stoletja; manufakturna proizvodnja je bila na našem ozemlju
razvita že v 16. stoletju. Iz nekaterih virov, kot je npr. Zoisov rokopisni
zvezek v zvezi z njegovo tovarno beloprstene keramike s konca 18. stoletja, so
znani že tudi oblikovalci posodja in okrasnih predmetov.«
Projekt Barok v Sloveniji povezuje pet nacionalnih kulturnih,
izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, Narodni muzej Slovenije, Narodno
galerijo, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofske fakultete Univerza v Ljubljani in Umetnostnozgodovinski inštitut
Franceta Steleta ZRC SAZU. Za razstavo pa so muzejske predmete posodile
številne muzejske ustanove, na ogled pa so tudi dragoceni baročni predmeti, ki
še vedno služijo pri bogoslužju.
Dr.
Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije: »Razstava v Narodnem muzeju Slovenije je bila kar velik zalogaj,
saj imamo opraviti z izredno velikimi muzealijami, gre za številne kose
notranje opreme. Morda bi izpostavila tri metre velikega orla, ki ga hranijo v
ljubljanskem Mestnem muzeju in je bil ob dednem poklonu deželnih stanov Karlu VI. nameščen na
portal ljubljanske mestne hiše. Avtor ni znan, narejen pa je iz lesa. Gre za
markanten eksponat, ki smo ga morali dvigniti na višino treh metrov.«
Baročna arhitektura v »preobleki«
modernizma
V del
obsežnega projekta Barok v Sloveniji je vključen tudi Muzej za
arhitekturo in oblikovanje. 12. junija 2025 prav tako odpirajo razstavo, in
sicer z naslovom »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem. Kako je baročni spomenik, Uršulinska cerkev, postal modernistični
simbol?
Maja Vardjan, direktorica
Muzeja za arhitekturo in oblikovanje: »V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje se
projektu Barok v Sloveniji pridružujemo z dvema programskima enotama.
Razstava v kapeli gradu Fužine izpostavlja Uršulinsko cerkev kot referenčno
točko za arhitekta Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja, ki sta jo razumela
kot navdihujoč primer arhitekture, ki združuje klasične arhitekturne elemente z
značilnostmi lokalnega okolja. Kustos dr. Miloš Kosec in sokustosinja dr.
Martina Malešič odnos med baročno cerkvijo in arhitekturno dediščino 20.
stoletja predstavljata z raznovrstnim gradivom iz zbirke MAO, nekateri predmeti
bodo prvič na ogled javnosti. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi vodnik po
baročni arhitekturi v Ljubljani, ki je nadaljevanje serije brezplačnih
tematskih zloženk – vodičev po Ljubljani, namenjenih popularizaciji
arhitekturne dediščine.«
Med barokom in sedanjostjo
Ambicija in iluzija: se zgodovina ponavlja? (paviljon graškega Univerzalnega muzeja
Joanneum)
Na muzejski ploščadi Metelkova pa se 12. junija ob 15. uri odpira
tudi Paviljon Alpen-Adria, eden od treh paviljonov razstave Steiermark Schau
2025. Do konca marca 2025 so bili trije paviljoni na ogled na dunajskem
Heldenplatzu, pot so nadaljevali na avstrijsko Štajersko in zdaj eden od treh
gostuje v Ljubljani. Arhitekturni koncept je delo graške arhitekturne skupine
studio WG3, razstavo z naslovom History Repeating? je kuriral Günther
Holler-Schuster. Tematsko se navezujejo na baročno obdobje in grad Eggenberg,
baročni biser, ki je na seznamu Unescove svetovne kulturne in naravne
dediščine.
Dr. Marko Mele, znanstveni direktor
Univerzalnega muzeja Joanneum: »ProjektSteiermark Schau je zasnovan kot
razstavni format, ki v živahnem dialogu povezuje preteklost in sedanjost. Teme
baročnega obdobja – kot so vojaški spopadi, gospodarski izzivi in podnebni
vplivi – tudi danes niso nič manj pomembne kot pred 400 leti. Ob teh velikih
temah, ki so nekoč oblikovale in še danes oblikujejo zgodovino, se ljudje
pogosto počutimo nekoliko izgubljene.
Sodobna umetnost na različne načine prepleta
oddaljeno preteklost z izzivi sodobnosti ter s čustvenim pristopom ponuja
raznolike interpretacije, ki omogočajo vzpostaviti pristnega odnosa med
oprijemljivo realnostjo vsakdana in prelomnimi dogodki človeške preteklosti.
Avstrijsko Štajersko in vzhodno Slovenijo
povezujejo tako značilnosti pokrajine, ki je skozi stoletja oblikovala svoje
prebivalce, kot tudi dolga skupna zgodovina znotraj habsburške monarhije. Zato
je za Deželo Štajersko in Univerzalni muzej Joanneum še posebej pomembno, da je
prvo potovanje paviljona izven meja Avstrije vodilo prav v Slovenijo.«
Gostom iz
sosednjega Gradca ob tragičnem dogodku, ki se je zgodil 10. junija 2026,
izrekamo iskreno sožalje, četrtkovo odprtje paviljona na muzejski ploščadi
Metelkova pa bo prilagojeno žalovanju.
Kakšna je bila
pohištvena oprema na Slovenskem v času baroka? Ob baročnem steklu, keramiki in
porcelanu, tudi bojni opremi v tistem času, bodo obiskovalci dobili celovit vpogled
v svet baročne umetnosti, denimo, glasbe. Antonio Stradivari iz Cremone sodi
med najslavnejše izdelovalce godalnih instrumentov vseh časov. Izboljšal je
geometrijo in konstrukcijo violin, zato so postale in ostale številnim
generacijam goslarjev standard za kakovost, saj so v rokah umetnikov zvenele
čisto, živo in mogočno. Pa o sijajni baročni arhitekturi stavbarskih mojstrov,
ki so gradili in krasili na območju današnje Slovenije.
Lepo vabljeni
na zajtrk z novinarji ob 11. uri v
Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana. Z vami bodo: ddr. Mateja
Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, dr. Zora Žbontar, vodja
projekta v Narodnem muzeju Slovenije, dr. Miloš Kosec, kustos razstave v Muzeju
za arhitekturo in oblikovanje, dr. Marko Mele, znanstveni direktor
Univerzalnega muzeja Joanneum v Gradcu in Günther Holler-Schuster, kurator
paviljona Ambicija in iluzija: se zgodovina
ponavlja? projekta Steiermark
Schau 2025.
Zvečer ob 18.
uri pa se nam pridružite na slovesnem odprtju razstave na Muzejski 1 v
Ljubljani. Prireditev bodo obogatili člani zasedbe Nova Schola Labacensis z
glasbenim programom in Ana M. Ličina z oblikovanjem vonja na razstavi.
Avtorska skupina razstave Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost:
dr. Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, dr. Helena
Seražin, ZRC SAZU, dr. Matej Klemenčič, Filozofska fakulteta UL, dr. Metoda
Kemperl, Pedagoška fakulteta UL, dr. Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo UL,
Neža Lukančič, Narodni muzej Slovenije, in Andraž Keršič, A2O2 arhitekti.
Ob razstavi bo
potekal obsežen program dejavnosti za vse generacije in skupine obiskovalcev.
Izšel bo obsežen katalog Barok v Sloveniji. Uporabna umetnost, risba in
grafika. Razstava bo v atriju Narodnega muzeja Slovenije na Muzejski ulici
v Ljubljani na ogled do 7. decembra 2025.
Fotografije v
veliki ločljivosti so dostopne na povezavi: