Ali so muzeji pripravljeni na digitalno dobo?
Med letoma 2023 in 2024 so v okviru Službe za premično dediščino in
muzeje (SPDM) v Narodnem muzeju Slovenije izvedli analizo stanja v muzejski
mreži, ki je zajela stopnjo digitalizacije, dokumentacijske prakse in tehnično
pripravljenost javnih zavodov.
Ugotovitve kažejo, da je povprečna stopnja digitalizacije nizka, med
institucijami pa obstajajo velike razlike. Izzivi niso le finančni, temveč
predvsem organizacijski: neenotne dokumentacijske prakse, zastareli ali
nepovezani sistemi, neustrezna hramba podatkov ter premalo vključevanja
dokumentacijskih standardov, kot je Spectrum 5.1.
Vsebinska uporaba umetne inteligence (UI) v muzejih in galerijah
Ali njena uporaba dejansko podpira interpretacijo muzejskih vsebin, prispeva k boljšemu razumevanju in bolj nazorni ponazoritvi kompleksnih idej, ali pa je uporabljena predvsem kot tehnološka senzacija, namenjena pritegovanju pozornosti muzejskih uporabnikov?
Interpretacija, prezentacija, dokumentacija so v muzejski dejavnosti avtorska dela, za katera mora obstajati jasna strokovna odgovornost. Nekdo mora jamčiti, da so podatki preverjeni, točni, ponovljivi, sledljivi.
Učinkovita in odgovorna raba UI zahteva tudi ustrezne kompetence, zato so smotrna naslednja vprašanja. Ali imajo kustosi dovolj znanja za razumevanje in kritično uporabo te tehnologije? Ali muzej razpolaga z ustrezno tehnično podporo oziroma sodeluje s strokovnjaki s tega področja? Ali uporaba UI kakorkoli ni usklajena z ICOM-ovim kodeksom muzejske etike?
Primeri uporabe UI v slovenskih in svetovnih muzejih- UI vodiči, ki odgovarjajo na vprašanja obiskovalcev (British Museum, Tate Modern, V&A Museum ipd.)
- Interaktivne interpretacije – rekonstrukcija zgodovinskih prizorov, vključevanje interpretacije v resnični prostor preko mobilnih naprav in očal (projekt Claustra v Narodnem muzeju Slovenije; uporaba UI na novi stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije na Blejskem gradu, kjer se uporabnik virtualno »preobleče« v Slovana ali Slovanko)
- Hologrami zgodovinskih osebnosti (The Museum of African American History, Boston)
- Transkripcije rokopisov z UI
|
Narodna in univerzitetna knjižnica – digitalizacija in uporaba UI
Digitalizacija pisne kulturne dediščine je ključna za ohranjanje,
obnovo, preučevanje in promocijo nacionalnih pisnih kulturnih dobrin.
V NUK-u umetno inteligenco uvajajo kot del širšega prizadevanja za
digitalizacijo in varovanje kulturne dediščine ter razvoj novih poti dostopa do
znanja. Z digitalizacijo gradivu omogočajo neomejeno življenjsko dobo in ga
približujejo raziskovalcem ter zainteresirani javnosti, a širše uporabno
postane šele takrat, ko je najdljivo, iskalno, dostopno in strojno berljivo.
Uporabljajo jo že pri tematskih digitalnih asistentih, pri pripravi videov, v
katerih oživljajo statične podobe iz arhiva, ter pri obdelavi digitaliziranega
gradiva.
Projekt Od rokopisa do besede
Med
vidnejšimi projekti je nedavno zaključeni Od rokopisa do besede: z umetno
inteligenco in več kot sto prostovoljci so rokopise Srečka Kosovela pretvorili
v berljivo, iskalno obliko. Velik del Kosovelovih rokopisov je bil v projektu
prvič preoblikovan v vsem dostopno sodobno, strojno berljivo obliko, kar odpira
nove možnosti branja in raziskovanja literarne dediščine.
V NUK-u
Nacionalna strategija o digitalni dediščini do leta 2030
Hkrati se na ravni države
in Evrope krepi usmeritev k povezovanju zbirk in standardov v skupnem podatkovnem
prostoru za kulturno dediščino. Analize kažejo, da Slovenija razpolaga z
bogatim naborom digitalnih zbirk, vendar je dostop do njih razdrobljen in
neenoten. Kot partner v projektu AID HCH je NUK sooblikoval Nacionalno
strategijo o digitalni dediščini do leta 2030, ki postavlja okvir za
bolj usklajene standarde, interoperabilnost in trajnostno hrambo ter
vključevanje Slovenije v evropske pobude. Tak prostor ni le tehnična
infrastruktura, temveč dogovor o tem, kako bodo kulturne ustanove svoje podatke
povezovale, opisovale in delile na način, ki je dolgoročno vzdržen, pravno in
etično odgovoren ter dejansko uporaben – da bo dediščina lažje najdljiva,
primerljiva in dostopna tudi prek meja posameznih portalov in institucij.
Virtualna spletna čitalnica in arhivsko gradivo
Slovenski
javni arhivi skrbijo za neprecenljivo arhivsko gradivo, nastalo pri poslovanju
državnih organov, institucij, lokalnih samoupravnih skupnosti in zasebnikov.
Depojski prostori arhivov danes obsegajo preko 80 tekočih kilometrov dokumentov,
ki segajo od 12. stoletja do danes. Te bogate zbirke so ključnega pomena za
zgodovino našega prostora in privabljajo širok krog uporabnikov – od
zgodovinarjev in raziskovalcev do posameznikov, ki dokumente potrebujejo za
uradne postopke.
Prvi
stik uporabnika z arhivom se danes zgodi preko spleta, državni arhiv je svojo
prvo spletno stran objavil konec leta 1995, mejnik pa je bila leta 2000 objava
prve različice iskalnika po arhivskem gradivu, ki je omogočal dostop do
digitiziranih katastrskih map. Novo nadgradnjo so izvedli leta 2020 s prenovo
arhivskega informacijskega sistema, ki v zaledju spletne rešitve Virtualna
arhivska čitalnica (VAČ) deluje še danes.
Kako
deluje Virtualna arhivska knjižnica (VAČ)?
Osrednja
spletna točka za dostop do arhivskih informacij sedmih javnih arhivov. Podatki
se dnevno osvežujejo; trenutno je v njej objavljenih več kot 1.600.000 popisnih
enot in skoraj 160.000 digitalnih objektov. Gradivo je raznoliko in odseva duh
časa, v katerem je nastalo.
Več o dogodku in programu