Narodni
muzej Slovenije je najstarejša muzejska ustanova na Slovenskem. Njegovo
poslanstvo je varovanje, vrednotenje, raziskovanje, interpretiranje, razstavljanje
in predstavljanje narodne kulturne dediščine ter interakcija z javnostjo.
Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve
idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog
razsvetljencev. Prihod Francozov in ustanovitev Ilirskih provinc sta to
daljnosežno namero nekoliko odložila. Neposreden povod pa so leta 1821 dali
udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili
dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim
stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega
muzeja. Izdali so razglas, v katerem so poudarili, da bo kulturni hram zbiral
vse predmete s področja narodove ustvarjalnosti, zgodovine dežele, nacionalnega
slovstva, izdelke človeških rok in neprecenljiva bogastva narave. Že v prvem
desetletju so prejeli dragocene darove – umetnine in artefakte različnih
darovalcev; med njimi starine župana Hradeckega, numizmatično zbirko Jožeta
Repežiča, etnografske zbirke škofa Barage ter duhovnika Knobleharja, Zoisovo
zbirko mineralov, Hohenwartove kolekcije školjk in druge predmete. Fond pa se
je razširil tudi zaradi pomembnih in presenetljivih arheoloških odkritij –
Vače, Ljubljansko barje, Šmarjeta, Mokronog, Drnovo pri Krškem in še bi lahko
naštevali. Deželni muzej je imel sprva prostore v Pogačnikovi hiši
na Salendrovi ulici v Ljubljani, že oktobra 1831 pa so slavnostno odprli muzej
v stavbi Liceja. Leta 1882 je bilo za muzej prelomno, saj je Deželni zbor
sklenil, da se začne zidati muzejska stavba. 14. julija 1883 so položili
temeljni kamen za sedanjo muzejsko palačo in to je bil zgodovinski dogodek, saj gre za prvo izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas.
Danes praznujemo 200-letnico, se zaziramo v preteklost in snujemo vizijo za
prihodnost. Zaposleni v muzeju si želimo, da bi našo zgodovino povezali s
sodobnostjo in prihodnostjo, jo s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij
približali širokemu krogu ljubiteljev in vedoželjnežev ter čim bolj plemenito in
častno sledili svojemu poslanstvu. Naša naloga je, da ohranimo zgodovinske
pomnike za prihodnje rodove in tudi nadalje vodimo pristen, spoštljiv in
neposreden dialog z javnostjo. Naj bo častitljiv jubilej priložnost za nove
poti, ideje, izzive in upanja.