SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
Show menu

200 let, 200 predmetov

Ob vstopu v praznično leto vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo na družbenih omrežjih predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!

167

Ivan Vavpotič, Plakat za III. slovenski vsesokolski zlet leta 1914 v Ljubljani, 1914, barvna litografija, 3021 x 900 mm, inv. št. P-295.
Ivan Vavpotič, Plakat za III. slovenski vsesokolski zlet leta 1914 v Ljubljani, 1914, barvna litografija, 3021 x 900 mm, inv. št. P-295.
17. 8. 2021
Ivan Vavpotič, Plakat za III. slovenski vsesokolski zlet
Izjemno privlačen, kvaliteten, za tisti čas drzen plakat za dogodek, ki ga nikoli ni bilo – III. slovenski vsesokolski zlet, ki bi moral potekati od 15. do 17. avgusta 1914 v Ljubljani. Prepovedalo ga je Cesarsko-kraljevo policijsko komisarstvo zaradi strahu, da bi – podobno kot pred tem na Češkem – prišlo do protivojnih demonstracij; dokončno pa ga je onemogočil začetek 1. svetovne vojne 28. julija 1914.

Ivan Vavpotič je oblikoval plakat v skladu s sokolsko idejo ne da bi zanemaril sporočilo, ki je bilo glavni razlog za oblikovanje. V ospredju je mišičasta, atletsko grajena gola moška postava – personifikacija je simbol disciplinirane fizične vadbe, sokoli, ki jo obletujejo, napovedujejo udeležence iz različnih evropskih držav. V ozadju je veduta Ljubljane, kjer naj bi se srečanje odvijalo. Vavpotič je v rastlinski dekoraciji ob levem in desnem robu združil slovenske ljudske motive s secesijsko linijo. Moška figura, h kateri letijo sokoli, s poudarjeno telesnostjo in jasno konturo, je naslikana v skladu s socrealističnimi premisami, čeprav so se te začele uveljavljati šele dve desetletji pozneje.

166

Keramičen lonec, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, 6. st., viš. 18,8 cm, inv. št. R 14641.
Keramičen lonec, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, 6. st., viš. 18,8 cm, inv. št. R 14641.
16. 8. 2021
Železna čutara s kositrno prevleko
Ploščata okrogla čutara z ušesci za jermenje ob straneh izvira iz plemiškega okolja, verjetno iz Nemčije: na eni strani ima reliefno upodobljen grb v obliki ščita s štirimi grbovnimi polji. Take čutare so uporabljali ljudje iz različnih družbenih slojev, posebej popotniki: na pohodih, potovanjih ali romanjih so jih nosili privezane za pas, na hrbtu ali prek ramen. 

165

Janez Krstnik Scherer (?), Slavje na Ljubljanici ob obisku avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, 1819, akvarel, gvaš, 490 x 667 mm, inv. št. R-1423.
Janez Krstnik Scherer (?), Slavje na Ljubljanici ob obisku avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, 1819, akvarel, gvaš, 490 x 667 mm, inv. št. R-1423.
15. 8. 2021
Janez Krstnik Scherer, Slavje na Ljubljanici ob obisku avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda
5. avgusta 1819, ob obisku avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Ljubljani, so kranjski deželni stanovi organizirali veliko slavje z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Na Scherejevi upodobitvi sta se liričnost pokrajine, živahnost in razkošje dogajanja zlila v skladno celoto. Realizem, ki se izraža v minuciozni natančnosti upodobitve, je obarvan z dramatičnostjo slavnostnega dogodka.

164

Del Proteo Anguino di Laurenti monografia. Pavia: Presso Fusi e comp. success Galeazzi, 1819, 30 cm, K 11131.
Del Proteo Anguino di Laurenti monografia. Pavia: Presso Fusi e comp. success Galeazzi, 1819, 30 cm, K 11131.
13. 8. 2021
Človeška ribica Maurusa Rusconija 
Italijanski naravoslovec Maurus Rusconi se je zanimal za človeško ribico in proučeval njeno anatomijo. Kot rezultat je nastala knjiga Del Proteo Anguino di Laurenti monografia z besedilom in natančnimi risbami tega posebnega jamskega bitja. Za boljšo predstavo imamo barvno ilustracijo proteusa, sledijo prerezi oziroma pogled na notranje organe te svojstvene dvoživke.

163

Janez Jurij Eisl, 1757, smrekov les, medenina, železo, d. 110 cm, š. 32 cm, v. 11 cm, signatura: Joannes Georgius Eisl / Orgelm zu Läbach / 1757, provenienca: Uršulinski samostan v Ljubljani, inv. št. N 16093.
Janez Jurij Eisl, 1757, smrekov les, medenina, železo, d. 110 cm, š. 32 cm, v. 11 cm, signatura: Joannes Georgius Eisl / Orgelm zu Läbach / 1757, provenienca: Uršulinski samostan v Ljubljani, inv. št. N 16093.
12. 8. 2021
Klavikord 
V klavikordu je ročno izpisan listek s signaturo (Joannes Georgius Eisl / Orgelm. zu (Ly) bach / 1757) Janeza Jurija Eisla, ljubljanskega orglarja, kar dokazuje, da so tudi na Kranjskem delujoči orglarji izdelovali različne inštrumente s tipkami, kakor je bilo to v navadi drugod. Tak tip inštrumenta se pojavlja od začetka 16. do začetka 18. stoletja. Ohišje klavikorda je izdelano v stilu, ki je bil uveljavljen v prvi polovici 18. stoletja v celotnem avstrijsko–nemškem prostoru. Klavikord ljubljanskega orglarja Janeza Jurija Eisla je redek primerek, saj sta se iz delavnic, delujočih na Slovenskem, ohranila le dva, oba Eislova (oba v Narodnem muzeju Slovenije). Po provenienci sta iz ljubljanskega uršulinskega samostana. To ne preseneča, saj so se sestre intenzivno ukvarjale z glasbeno vzgojo in poustvarjanjem glasbe. Eden od klavikordov je na ogled na stalni razstavi v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož.

162

Trikratni solid (zlatnik), Magnencij, Ljubljana – Igriška ulica, leta 351, vel. 34,5 × 34,5 mm, inv. št. LJ 6680
Trikratni solid (zlatnik), Magnencij, Ljubljana – Igriška ulica, leta 351, vel. 34,5 × 34,5 mm, inv. št. LJ 6680
11. 8. 2021

Magnencijev zlatnik 
V znamenitem Emonskem zakladu je bil tudi Magnencijev zlatnik z upodobitvijo njegovega prihoda v Akvilejo. Mesto pooseblja ženska s krono v obliki mestnega obzidja, ki se priklanja cesarju na konju. Z izrazito propagandnim napisom LIBERATOR REI PVBLICAE  (osvoboditelj države) cesar sporoča, da je on tisti, ki jih bo rešil.

161

Del vojaškega odlikovanja iz zlitine svinca in kositra, reka Ljubljanica pri Bevkah, kmalu po letu 20 pr. n. št., pr. 4,8 cm, inv. št. V  1881.
Del vojaškega odlikovanja iz zlitine svinca in kositra, reka Ljubljanica pri Bevkah, kmalu po letu 20 pr. n. št., pr. 4,8 cm, inv. št. V 1881.
10. 8. 2021
Medaljon s podobo cesarja Avgusta 
Medaljon, ki je bil na sprednji stani posrebren, v reliefu prikazuje doprsje prvega rimskega cesarja Avgusta v tuniki in togi, z lovorjevim vencem na glavi ter z žezlom in mirtino vejico, kar obeležuje njegovo zmago nad velikim rimskim sovražnikom, Parti, leta 20 pr. n. št. To zmago, ki jo je dosegel z diplomatskimi sredstvi, je rimska propaganda prikazovala kot zelo pomemben uspeh.

160

Samurajski oklep, Japonska, konec 18. st., jeklo, jeklena žica, medenina, usnje, tekstil, lak uruši, d. prsne plošče 41 cm, inv. št. N 35061.
Samurajski oklep, Japonska, konec 18. st., jeklo, jeklena žica, medenina, usnje, tekstil, lak uruši, d. prsne plošče 41 cm, inv. št. N 35061.
9. 8. 2021
Samurajski oklep 
Najpomembnejši primerek samurajske bojne opreme v muzejski zbirki je oklep v slogu gomaido oz. tosei gusoku. Izdelan je bil v obdobju Edo, vendar se zgleduje po bojnih oklepih iz časa državljanskih vojn v 15. in 16. stoletju. Petdelna zaščita za trup je sestavljena iz večjih, togo spojenih plošč in je v spodnjem delu opremljena z lamelnim krilom. Tekstilna rokava, prekrita z verižnino, dopolnjujeta lamelna ramenska ščitnika in ovratnik. K oklepu pripadata še šlem in tekstilna stegenska ščitnika, okrepljena z verižnino. Par slabše ohranjenih golenic prvotno najbrž ni spadal h garnituri. Večina zaščitnih sklopov iz jeklene pločevine je premazanih s črnim japonskim lakom uruši, ki je kovino ščitil pred korozijo v vlažnem japonskem podnebju.

159

Apulski krater, keramika, Stična, 7.–6. st. pr. Kr., v. 24,2 cm, inv. št. P 21895.
Apulski krater, keramika, Stična, 7.–6. st. pr. Kr., v. 24,2 cm, inv. št. P 21895.
6. 8. 2021
Apulski krater
V Stični, največjem središču dolenjske halštatske skupine, je bil odkrit poslikan krater na nogi. Barve so sčasoma zbledele, a so vseeno omogočile rekonstrukcijo okrasa, ki kaže razkošno barvitost železnodobne posode. Apulski kraterji so v Sloveniji razmeroma redke najdbe, predvsem kot značilen pridatek v moških bojevniških grobovih, nekateri pa so bili najdeni tudi v ženskih grobovih. Izdelovali so jih v severni Apuliji v Italiji, od koder so v naše kraje prišli s trgovskimi izmenjavami.

158

Emonski zaklad, večkratni zlatniki, Magnencij in Constans, Ljubljana – Igriška ulica, zakop avgusta 352, vel. 30,5 × 30,5 mm; 31 × 31 mm; 34,5 × 34,5 mm (2 ×) in 35 × 35,5 mm, inv. št. LJ 6679, 6680, 8488–8490.
Emonski zaklad, večkratni zlatniki, Magnencij in Constans, Ljubljana – Igriška ulica, zakop avgusta 352, vel. 30,5 × 30,5 mm; 31 × 31 mm; 34,5 × 34,5 mm (2 ×) in 35 × 35,5 mm, inv. št. LJ 6679, 6680, 8488–8490.
5. 8. 2021
Emonski zaklad
Leta 1956 je bil v Ljubljani v središču rimskega mesta Emone odkrit zaklad, v katerem je bilo 22 večkratnih zlatnikov iz sredine 4. stoletja, obdobja, ki je bilo zaradi notranjih sporov v Rimskem cesarstvu izredno nemirno. Takrat se je namreč proticesar Magnencij odpravil proti Italiji s svojo vojsko z željo postati cesar in osvojiti Rim. S tem se seveda ni strinjal pravi cesar, ki ga je potrdil rimski senat, Konstancij II., sin Konstantina Velikega. V času tega pohoda je leta 352 rimska Ljubljana prešla na stran povzpetneža, ko je ta z omenjenim zakladom obdaril odličnega emonskega meščana, najverjetneje župana, ki mu je prostovoljno predal mesto. Magnencij je svojo pot končal s smrtjo leta 353, zaklad pa je bil zakopan avgusta 352, ko je Konstancij II. ponovno zavzel Ljubljano, meščan pa se je ustrašil in kovance zakopal ter se nikoli ni več vrnil, da bi jih izkopal.

157

Ročka za vino – majolika, severna Italija, sredina 18. stoletja, keramika, v. 20 cm, inv. št. N 10668.
Ročka za vino – majolika, severna Italija, sredina 18. stoletja, keramika, v. 20 cm, inv. št. N 10668.
4. 8. 2021
Ročka za vino – majolika 
Napis SRAVIE LVBLANSHE GASPODE na trebuhu ročke za vino – majolike – iz sredine 18. stoletja slavi ljubljanske meščane. Izdelali pa je niso na ozemlju današnje Slovenije. Najverjetneje prihaja iz severne Italije ali Faenze. Tam so v delavnicah fajanse imeli že pripravljene posode, poslikane z različnimi motivi, med katerimi so bili lahko tudi že vnaprej pripravljeni okviri za napise. Na željo naročnikov so nato dodali poljuben napis. Ročka za vino – majolika ima sicer ime po keramični tehniki majoliki. Na Slovenskem so tovrstne posode za vino začeli izdelovati šele v začetku 19. stoletja.

156

Bronasto bodala, Ig – drugo Dežmanovo kolišče , 17.–16. stoletje pr. n. št., d. 20,6 cm, inv. št. B 4793.
Bronasto bodala, Ig – drugo Dežmanovo kolišče , 17.–16. stoletje pr. n. št., d. 20,6 cm, inv. št. B 4793.
30. 7. 2021
Bronasto bodalo
Bronasto bodalo so odkrili med izkopavanji na Dežmanovih koliščih pri Igu leta 1876, a je skoraj tisočletje mlajše od tamkajšnjih naselbinskih ostankov. Po umetelno vrezanem okrasju črt, visečih trikotnikov in polkrogov ter po elegantno usločeni obliki gre za unikaten zgodnjebronastodobni izdelek. Bodalo so leta 1985 ukradli iz zbirk Narodnega muzeja v Ljubljani, a ga je po 33 letih Interpol odkril na dražbi v Angliji. Leta 2018 je bilo vrnjeno muzeju.

155

Železna sulična ost, Ljubljanica pri Rakovi jelši, pozno 8.–9. st., d. 63,1 cm
Železna sulična ost, Ljubljanica pri Rakovi jelši, pozno 8.–9. st., d. 63,1 cm
27. 7. 2021
Železna sulična ost
Frankovska država je pod vodstvom Karla Velikega razširila svojo oblast in vpliv tudi na območje današnje Slovenije. Sulične osti s krilci in vzdolžno nažlebljenim tulom so značilno izbrano orožje frankovskih vojščakov iz časa pohodov proti Avarom (791–796) in Slovanom v Posavju (818–822). Večina takšnih suličnih osti, najdenih v Sloveniji, izvira iz Ljubljanice. Največ je bilo odkritih blizu sotočja z Ižico, kjer bi lahko glede na dober strateški položaj, številne najdbe in oblikovanost zemljišča stala frankovska utrdba.

154

Dvojna violina, Mittenwald, Nemčija?, šestdeseta leta 19. stoletja; vir: Amalija Strohal; provenienca: Franc Strohal, Metlika; ebenovina, javorjev les, smrekov les, orehov furnir, biserna matica, plastika, d. 60 cm, š. 20 cm, v. 10 cm, inv. št. N 37239.
Dvojna violina, Mittenwald, Nemčija?, šestdeseta leta 19. stoletja; vir: Amalija Strohal; provenienca: Franc Strohal, Metlika; ebenovina, javorjev les, smrekov les, orehov furnir, biserna matica, plastika, d. 60 cm, š. 20 cm, v. 10 cm, inv. št. N 37239.
26. 7. 2021
Dvojna violina 
Dvojno violino brez loka in z manjkajočimi strunami je po volji svojega pokojnega očeta Franca Strohala iz Metlike leta 1940 Narodnemu muzeju Slovenije darovala Amalija Strohal iz Metlike.Po restavriranju violine leta 1990 ima vsaka violina po štiri nove črevne strune, na katere ni še nihče igral. Zaradi debeline ohišja naslon za brado (bradnik) najbrž ni bil potreben. Igrali so na obe strani, kot kažejo poškodbe na starem laku. Nenavadno je, da les oboda ni radialno rezan. Eden od bokov je iz orehovega furnirja, srednja plošča pa iz javorjevega lesa. Sedelce je značilno nemško, prav tako forma, ki se po hitrem vzponu vleče v dolgi ravnini. Violina je po obliki zelo podobna violinam iz Mittenwalda, morda od tam celo izvira. Po ustnem izročilu goslarja Blaža Demšarja je ta violina patentni izdelek. V zapuščini njegovega strica Vilima Demšarja je dokumentacija o violini, ki jo bo digitaliziral in izročil Narodnemu muzeju Slovenije.

153

Kamnita puščična ost, Blejski otok, 3. tisočletje pr. n. št., d. 3,7 cm, inv. št. S 1814.
Kamnita puščična ost, Blejski otok, 3. tisočletje pr. n. št., d. 3,7 cm, inv. št. S 1814.
23. 7. 2021
Kamnita puščična ost 
Rombična puščična ost iz roženca je bila odkrita med arheološkimi izkopavanji na območju cerkve na Blejskem otoku. Med temi raziskavami so našli še nekaj keramičnih predmetov, ki prazgodovinsko poselitev na Blejskem otoku datirajo v pozno bakreno dobo. Z izjemo kolišč na Ljubljanskem barju so sledovi poselitve iz tega časa v Sloveniji redki.

152

Tomislav Krizman, Veduta Ljubljane, ne pred letom 1934, grafitni svinčnik, napis d. sp. na prizoru: Ljubljana, 346 x 495 mm; NMS GK, inv. št. R–1989.
Tomislav Krizman, Veduta Ljubljane, ne pred letom 1934, grafitni svinčnik, napis d. sp. na prizoru: Ljubljana, 346 x 495 mm; NMS GK, inv. št. R–1989.
21. 7. 2021
Tomislav Krizman, Veduta Ljubljane 

Odličen slikar, grafik in ilustrator Tomislav Krizman, eden vodilnih snovalcev hrvaške avantgarde, se je vedutam posvetil z veliko senzibilnostjo in liričnim zanosom. Akademsko izšolan svetovljan (delal je na Dunaju v Münchnu, Parizu) je vtise iz okolja z gibko in zanesljivo roko prenašal na papir in ustvaril bogat vedutni opus. Urbane skice, prevedene v grafični zapis, so izšle v grafičnih mapah, le risbe slovenskih krajev so ostale brez grafičnih ekvivalentov – neobjavljene in unikatne. 

Podoba meščansko očarljive Ljubljane izpred 2. sv. vojne predstavlja nabrežja že regulirane Ljubljanice in urbano arhitekturo okrog nje. Krizman je izbral zanimiv zorni kot neposredno nad reko in s tem gledalca pritegnil v intimno bližino mirne vode. 

151

Zlatnik (stater), Aleksander Veliki, kovnica Amphipolis, 330–320 pr. n. š., vel. 19,5 × 18,5 mm, inv. št. LJ 77846; sprednja stran.
Zlatnik (stater), Aleksander Veliki, kovnica Amphipolis, 330–320 pr. n. š., vel. 19,5 × 18,5 mm, inv. št. LJ 77846; sprednja stran.
Zlatnik (stater), Aleksander Veliki, kovnica Amphipolis, 330–320 pr. n. š., vel. 19,5 × 18,5 mm, inv. št. LJ 77846; hrbtna stran.
Zlatnik (stater), Aleksander Veliki, kovnica Amphipolis, 330–320 pr. n. š., vel. 19,5 × 18,5 mm, inv. št. LJ 77846; hrbtna stran.
20. 7. 2021

Zlatnik enega najuspešnejših vojskovodij vseh časov 
Stater (zlatnik) Aleksandra Velikega sodi med najbolj znamenite antične kovance. Na sprednji strani je portret boginje Atene, ki z rahlo razprtimi ustnicami gleda desno. Na glavi nosi korintsko čelado s perjanico in z ovito kačo, izpod nje silijo kodrasti lasje. Na hrbtni strani je upodobljena boginja Nike z razširjenimi krili, lovorjevim vencem v desnici in drogom ladijskega jambora v levici. Levo je napis: ALEXANDROU. Aleksander Veliki je koval zlatnike in še v večji meri srebrnike zlasti za plačevanje vojske, s katero je osvojil večino takrat znanega sveta in prišel vse do Indije.

15. 10. 2020

Vstopamo v praznično leto in vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije. Spremljajte nas in odkrijte znane in manj znane zaklade kulturne dediščine našega prostora.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice