SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 17:00
Ad PirumZaprto
Show menu

200 let, 200 predmetov

Ob vstopu v praznično leto vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo na družbenih omrežjih predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!

73

Srebrn pasni zaključek, Ljubljanica pri Rakovi Jelši, okoli leta 400, d. 4,52 cm, teža 14,18 g, inv. št. V 2139.
Srebrn pasni zaključek, Ljubljanica pri Rakovi Jelši, okoli leta 400, d. 4,52 cm, teža 14,18 g, inv. št. V 2139.
24. 2. 2021

Srebrn pasni zaključek
Srebrn pasni zaključek je zanimiv zaradi posebnega okrasa vtisnjenih pik. Takoj pod zakovicama sta vtisnjeni grški črki ω in β, ki sta najverjetneje iniciali lastnika, vojaka iz vzhodnega dela rimskega cesarstva. Pike v sredini so interpretirane kot upodobitve zvezdnih konstelacij, po katerih so v antiki določali čas in se ravnali po njih pri navigaciji. Lastniku je lahko ta pasni zaključek služil kot preprost astrolab.

72

Verižna srajca, nemške dežele, 15. st., jeklena žica, š. 128 cm, inv. št. N 4587.
Verižna srajca, nemške dežele, 15. st., jeklena žica, š. 128 cm, inv. št. N 4587.
22. 2. 2021
Verižna srajca
Verižni oklep iz kovinskih obročkov so izumili že v latenski dobi. V srednjem veku je sodil med najbolj razširjene vrste zaščitne opreme evropskih bojevnikov. Dolga srajca s tričetrtinskimi rokavi je značilen primerek iz nemških delavnic. V celoti je sestavljena iz razmeroma velikih, sploščenih obročkov, spojenih s klinasto kovico. Izdelava takšnega oklepa iz okrog 30.000 žičnih obročkov je bila izjemno zamudna. Ocenimo lahko, da so za konstrukcijo verižne srajce potrebovali vsaj okrog 700 delovnih ur in več kot kilometer jeklene žice. Uporabniku je zagotavljala odlično zaščito zlasti pred sekanjem in rezanjem. Bila je tudi razmeroma udobna za nošenje – tehta le 6,7 kg, zaradi gibkosti verižne pletenine pa uporabnika ne bi bistveno ovirala pri gibanju.

71

Bankovec za 3 krajcarje, natisnjen v Ljubljani, 1848, vel. 64 × 45 mm, inv. št. LJ 6713.
Bankovec za 3 krajcarje, natisnjen v Ljubljani, 1848, vel. 64 × 45 mm, inv. št. LJ 6713.
21. 2. 2021
Prvi bankovec s slovenskim besedilom
Revolucionarno leto 1848 je prineslo številne spremembe na politično-upravnem, kulturnem in gospodarskem, pa tudi finančnem področju. Zaradi negotovih razmer prebivalstvo namreč ni več zaupalo v papirnat denar in je doma kopičilo kovance, kar pa je pripeljalo do pomanjkanja drobiža. Zato je Ljubljanska mestna občina novembra 1848 izdala »denarne listke« za 3, 5, 10, in 15 krajcarjev. Za nas je veliko bolj kot finančni učinki pomembno sporočilo na bankovcih; to je v duhu slovenskega narodnega prebujenja prvič napisano tudi v slovenščini.

70

Ljubljanske steklarne, 1. tretjina 16. stoletja, steklo, v. 9,8 cm, inv. št. N 2133.
Ljubljanske steklarne, 1. tretjina 16. stoletja, steklo, v. 9,8 cm, inv. št. N 2133.
18. 2. 2021
Kozarec kocen
Kozarec za vino je izdelan v takrat modernem gotskem slogu. Njegovo ime, kozarec kocen (nemško Krautstrunk), se povezuje z zeljem. Oblika prirezanih steklenih jagod, ki ga krasijo, je podobna  kocenu, ki nastane, ko zeljni glavi odrežemo liste. Zeleno barvo je steklar uporabil namenoma – v času gotike je bila poleg oranžne, rumene in rjave zelo pogosta za krašenje steklenih in keramičnih posod. Oblika steklenih jagod je posnemala sadeže, iz katerih je bilo izdelano vino, in sicer različno jagodičevje, datlje in podobno. Kozarec so najverjetneje izdelali v Ljubljani, kjer so v 16. stoletju izdelovali zelo kvalitetno steklo, podobno beneškemu. Lastnika steklarne sta bila najprej Janez, nato pa Vid Khisl, pomembna podjetnika.

69

Bronasta ključa, Lajh v Kranju, grob 229, 6. st., d. 8,8 cm in 8,9 cm, inv. št. S 1322.
Bronasta ključa, Lajh v Kranju, grob 229, 6. st., d. 8,8 cm in 8,9 cm, inv. št. S 1322.
16. 2. 2021
Bronasta ključa
V Lajhu v Kranju so v ženskem grobu odkrili par skrbno izdelanih bronastih ključev. Ključe so v času preseljevanja ljudstev mnogokrat pridali v grobove odraslih žensk in deklic. To navado so najverjetneje prevzeli od Rimljanov. Ključi so že od prazgodovine močno povezani z ženskami. Na plošči iz Motebelluna iz 4. st. pr. n. št. je upodobljena gospodarica živali kot boginja s ključi. Pozneje so ključe pridajali kot uporabne predmete za zaklepanje vrat in skrinj, a so imeli tudi simbolni pomen hišne gospodarice. Pripisovali so jim moč zagotavljanja plodnosti in rasti. 

68

Veliki pustni korzo, Slavčeva maškarada, 2. februar 1913, velika dvorana hotela Union v Ljubljani, hranjeno v škatli drobnih tiskov.
Veliki pustni korzo, Slavčeva maškarada, 2. februar 1913, velika dvorana hotela Union v Ljubljani, hranjeno v škatli drobnih tiskov.
14. 2. 2021
Veliki pustni korzo

Med zanimivo knjižno gradivo sodijo tudi drobni tiski. Med njimi so vabila na plese, maškarade, koncerte, gasilske veselice, gledališke predstave, zlete športnih društev. Izbrali smo vabilo na veliki pustni korzo oziroma Slavčevo maškarado v veliki dvorani hotela Union. Tam se je v prvi polovici 20. stoletja odvilo veliko najrazličnejših prireditev, ki so razveseljevale ljudi in poskrbele za razvedrilo meščanov.

67

Caspar Merian, Veduta Gorice, list iz Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc., 1649, bakrorez, 283 x 342 mm (list), 192 x 295 mm (odtis), inv. št. G-5876.
Caspar Merian, Veduta Gorice, list iz Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc., 1649, bakrorez, 283 x 342 mm (list), 192 x 295 mm (odtis), inv. št. G-5876.
13. 2. 2021
Veduta Gorice
Merianova veduta Gorice, bolj vizionarska kot realistična (avtor najverjetneje kraja ni nikoli ni obiskal), sodi med njene najstarejše upodobitve. Čeprav je bila tedaj majhno naselje, ki ga je obvladovala mogočna grajska arhitektura, jo je uvrstil v znamenito delo Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc., v katerem so predstavljena najpomembnejša mesta tistega časa. Morda jo je izbral zaradi tedaj razširjene domneve, da je naslednica Noreje – prve prestolnice Norika.

66

Keramični pečatnik, Pusti Gradac, sredina 5. tisočletja pr. n. št., d. 6 cm, inv. št. B 5994.
Keramični pečatnik, Pusti Gradac, sredina 5. tisočletja pr. n. št., d. 6 cm, inv. št. B 5994.
11. 2. 2021
Keramični pečatnik
S keramičnimi pečatniki so ljudje v 5. in 4. tisočletju pr. n. št. najverjetneje odtiskovali barvne vzorce na tkaninah. Morda so se z njimi krasili tudi po telesih. Ploščate in valjaste pečatnike so odkrili na kolišču Notranje Gorice na Ljubljanskem barju, na gradišču Gradec pri Mirni na Dolenjskem in Pustem Gradcu, naselju na rečnem okljuku v Beli Krajini. Valjasti pečatnik s Pustega Gradca iz srede 5. tisočletja pr. n. št. ima vrezan geometrijski okras z nenavadnim spiralnim motivom.

65

Srebrnik, plemenska zveza Tavriskov (vzhodno keltsko kovanje), Razdrto, 2. stoletje pr. n. št., vel. 7,5 × 7,5 mm.
Srebrnik, plemenska zveza Tavriskov (vzhodno keltsko kovanje), Razdrto, 2. stoletje pr. n. št., vel. 7,5 × 7,5 mm.
10. 2. 2021
Srebrnik
Ta izredno mali novčič so skovali Tavriski (keltska plemenska zveza), ki so prebivali na osrednjem delu današnje Slovenije od 3. do 1. stoletja pr. n. št. Na sprednji strani je popolnoma stilizirana Apolonova glava, na zadnji pa je upodobljen konjiček. Mali srebrniki z upodobitvijo konjička ali rozete so služili kot drobiž in so igrali, kot kažejo analize denarnega obtoka, v tedanjem denarnem obtoku najpomembnejšo vlogo.

64

Rokopis Prešernovih Poezij, MS 11, Prešernova zapuščina.
Rokopis Prešernovih Poezij, MS 11, Prešernova zapuščina.
8. 2. 2021

Cenzurno-revizijski rokopis Prešernovih Poezij
Ta rokopis je zadnja Prešernova redakcija pesniške zbirke, preden je šla v tisk, zato se novejše izdaje po njej ravnajo še dandanes. V tem rokopisu se pri Zdravljici nahaja z rdečo črto označena cenzorska pripomba Franca Miklošiča, zaradi česar je Prešeren celotno pesem pred natisom umaknil. Po smrti revizorja Pauška je rokopis prišel v last slovničarja Franca Metelka, po njegovi smrti leta 1860 pa v Deželni muzej za Kranjsko.

63

Keramična ognjiščna koza, Cvinger nad Virom pri Stični, 7.–6. stoletje pr. n. št., d. 23 cm, inv. št. P 18547.
Keramična ognjiščna koza, Cvinger nad Virom pri Stični, 7.–6. stoletje pr. n. št., d. 23 cm, inv. št. P 18547.
6. 2. 2021

Keramična ognjiščna koza
Glineno ognjiščno kozo, ki jo krasijo zaključki v podobi stiliziranih ovnovih glav, so našli pri izkopavanju druge gradbene faze obzidja gradišča (7.–6. stoletje pr. n. št.) na Cvingerju nad Virom pri Stični, največje železnodobne utrjene naselbine na Slovenskem. V luknje na spodnjem robu ognjišče koze so bili pri peki ali pogrevanju jedi vdeti železni ražnji.

62

Itinerarium, [33] str., 25 cm, 1809, Vodnikova zapuščina.
Itinerarium, [33] str., 25 cm, 1809, Vodnikova zapuščina.
3. 2. 2021

Vodnikov Itinerarij
Slovenski duhovnik, pesnik, časnikar in razsvetljenec Valentin Vodnik se je zanimal tudi za arheološke spomenike, numizmatiko in epigrafiko. Ob listanju zvezka z naslovom Itinerarium naletimo na zapiske, prepise rimskih napisov in skice nagrobnikov v Ljubljani in širši okolici. Za raziskovanje ga je verjetno navdušil francoski arheolog Etienne Marie Siauve, ki je leta 1806 obiskal tudi Ljubljano.

61

Weronika Lucinska, Icebergs, Poljska, 2017, porcelan, 40 x 80 x 40 cm, inv. št. N 38962.
Weronika Lucinska, Icebergs, Poljska, 2017, porcelan, 40 x 80 x 40 cm, inv. št. N 38962.
1. 2. 2021
Weronika Lucinska, Icebergs
Narodni muzej Slovenije od leta 2015 prireja Mednarodni trienale keramike UNICUM. Poudarek trienala je na predstavitvi sodobne umetniške keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Weronika Lucinska je za svoje delo Icebergs prejela Veliko nagrado UNICUM 2018. V svojem delu ustvarja variacije na temo ledenikov, oceana, podvodnega sveta, ki učinkujejo kot arhetipski prostori. Nagrajeno delo – aluzijo na ledeno goro, ki prosto plava v oceanu nekje v bližini mrzle Antartike – odlikuje združevanje različnih materialov in perfekcija v izdelavi. Opazna je avtoričina težnja po konceptualni keramiki postavljeni v pripoved ter dialog keramike z drugimi materiali.
Lucinska je umetnica mlajše generacije, ki je za svoja dela prejela že več nagrad. 

60

Biblia Latina cum postillis Nicolai de Lyra et additionibus Pauli Burgensis. Nürnberg, 1493. 36 cm.
Biblia Latina cum postillis Nicolai de Lyra et additionibus Pauli Burgensis. Nürnberg, 1493. 36 cm.
29. 1. 2021

Biblija z razlago Nikolaja iz Lyre 
Med prvotiski, ki jih hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, ima Biblija z razlago izpod peresa frančiškana Nikolaja iz Lyre svoje posebno mesto. Knjiga je natisnjena na ročno izdelanem papirju z vodnim znakom in ilustrirana z lesorezi. Eden od lastnikov je knjigi dodal pripise in podčrtal zanimiva mesta. Zaradi natančnih popisov inkunabul pogosto poznamo datum njihovega tiskanja, tudi ta publikacija ni izjema.

59

Športni plakat 3. smučarska tekma Sokolske zveze Kraljevine Jugoslavije 27. in 28. jan. 1934 v Bohinju, 1934, litografija, 950 x 630 mm; inv. št. P–300.
Športni plakat 3. smučarska tekma Sokolske zveze Kraljevine Jugoslavije 27. in 28. jan. 1934 v Bohinju, 1934, litografija, 950 x 630 mm; inv. št. P–300.
27. 1. 2021

Športni plakat Tretje smučarske tekme Sokolske zveze Kraljevine Jugoslavije 1934 v Bohinju
Plakat je eden prvih primerkov svoje likovne zvrsti; z ikonografijo zimskih športov se v naši kulturni dediščini nasploh srečujemo redko. A vendar je smučarska tradicija s svojskimi historičnimi oblikami (smučanje s palico, bloško smučanje) močan gradnik slovenske identitete, njene kulturne podobe in prepoznavnosti. Eksponat je priča organiziranosti te panoge v Kraljevini Jugoslaviji: gojili so jo v okrilju telovadnega društva Sokol, ključnega za zgodovino naše športne dejavnosti, kulturnega razvoja in oblikovanje narodne zavesti. Smučanje, nekoč način življenja in preživetja v okolju, kjer se je človek prilagajal specifičnim naravnim okoliščinam, danes pa športna dejavnost, ki z uspešnimi športniki prerašča v eno od osi nacionalnega ponosa.

58

Pečnica iz žgane gline, Ljubljanica, začetek 16. stoletja, v. 45,1 cm, š. 31,6 cm, inv. št. V 4220.
Pečnica iz žgane gline, Ljubljanica, začetek 16. stoletja, v. 45,1 cm, š. 31,6 cm, inv. št. V 4220.
26. 1. 2021

Pečnica iz žgane gline
Keramična grbovna pečnica kot vogalni del zunanje stene lončene peči je okrašena z žensko figuro v nemški renesančni noši, ki se opira na okrasno ploščo. Dama nosi pokrivalo, podobno avbi, in obleko s korzetom in pasom, rokava sta okrašena z naborki. Pečnica, kakršne so našli na Dunaju in v Budimpešti, na plošči nima običajnega reliefnega okrasa – dvoglavega orla – in ni pobarvana niti glazirana; morda gre za polizdelek. Barve razkošne obleke si zato lahko zamislimo le po portretih sodobnih slikarjev, npr. Hansa Holbeina mlajšega.

57

Zlatnik (aureus), Hadrijan, kovan v Rimu med letoma 125 in 128, vel. 20 × 21 mm, inv. št. LJ 1221.
Zlatnik (aureus), Hadrijan, kovan v Rimu med letoma 125 in 128, vel. 20 × 21 mm, inv. št. LJ 1221.
24. 1. 2021

Zlatnik rimskega cesarja Hadrijana
Na zadnji strani zlatnika je upodobljen cesar Hadrijan na konju z vzdignjeno desnico. Ob strani je napis COS III, kar beremo consul III. Naziv konzul je v času rimskega principata del vladarske titulature; ta poleg imena vladarja vsebuje uradne funkcije ter zmagovalne in častne nazive. Vladarjem so podelili konzulat običajno 1. januarja po prevzemu oblasti. V prvem in drugem stoletju so opravljali to službo običajno le nekaj mesecev v letu.

56

Krstilna skleda, Nürnberg, konec 15. stoletja, na modelu tolčena in cizelirana medenina, 2r. 24, 5 cm, v. 6 cm, kupljena leta 1932 na dražbi barona Hansa Kometra na gradu Pukštajn pri Dravogradu, inv. št. N 4407.
Krstilna skleda, Nürnberg, konec 15. stoletja, na modelu tolčena in cizelirana medenina, 2r. 24, 5 cm, v. 6 cm, kupljena leta 1932 na dražbi barona Hansa Kometra na gradu Pukštajn pri Dravogradu, inv. št. N 4407.
22. 1. 2021

Krstilna skleda
Te posode iz tolčene in cizelirane medenine so se uporabljale pri krščevanju, skupaj s kotličkom za vodo tudi pri obrednem, v premožnejših gospodinjstvih pa vsakdanjem umivanju rok. Dno krstilnih skled je pogosto krasil figuralni motiv Adama in Eve ob drevesu spoznanja. Drevo, okoli katerega je ovita kača, ima obliko potlačene krogle s plastično nakazanimi jabolki. Spodaj prizor dopolnjujejo še trije griči in cvetlično grmovje (lilija, osat). Okoli figur se vijeta napisna trakova.
V 15. in 16. stoletju je bila južna Nemčija najpomembnejše središče velikoserijskega izdelovanja tovrstnih posod za vso Evropo.

55

Heinrich Aldegrever, Zavist (Invidia), list iz serije Sedem smrtnih grehov, 1552, bakrorez; 105 x 65 mm (odtis; list je obrezan); datacija in signatura levo zg. na prizoru: 1552 / AG.; inv. št. G–185.
Heinrich Aldegrever, Zavist (Invidia), list iz serije Sedem smrtnih grehov, 1552, bakrorez; 105 x 65 mm (odtis; list je obrezan); datacija in signatura levo zg. na prizoru: 1552 / AG.; inv. št. G–185.
20. 1. 2021

Heinrich Aldegrever, Zavist (Invidia)
Kako globoko je Albrecht Dürer zaznamoval evropsko renesančno grafiko, priča bakrorez njegovega rojaka Heinricha Aldegreverja. Pripadnik t. i. »Nemških malih mojstrov« je motiv slogovno in formalno zasnoval v Dürerjevi maniri. Tudi on je v vrtincu religioznih in političnih nasprotij tedanje Nemčije služil protestantski reformaciji in z veščo potezo dleta odslikaval miselni in duhovni svet renesančne krščansko-humanistične kulture. Njegovi grafični cikli so ikonografsko zrcalo renesančnih miselnih sistemov, ki svetovni red slikajo v kategorijah mere in števila. Zavist, list iz alegorične serije Sedem smrtnih grehov, temelji na svetopisemski številčni simboliki in krščanski moralni metafori, ki slika negativno čud upodobljene personifikacije.

Napis pod prizorom: Squalida liuoris facies pallore voracis. / Sat genus interni, detegit omne mali.

54

Vnderschidliche Frücht, Bluemben, Kräutter, wie auch Vögl, Fisch, Thier, Vngeziffer vnd dergleichen, maistentheils nach dem Leben mit Wasserfarben gemaßlene Stückl / welche mit sonderbahrem Fleiß zusamben gebracht durch Johann Weychard Valvasor. Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; [Zagreb]: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2004–2009. 163 f., L str., 40 cm, sign. K XXVI 83.
Vnderschidliche Frücht, Bluemben, Kräutter, wie auch Vögl, Fisch, Thier, Vngeziffer vnd dergleichen, maistentheils nach dem Leben mit Wasserfarben gemaßlene Stückl / welche mit sonderbahrem Fleiß zusamben gebracht durch Johann Weychard Valvasor. Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; [Zagreb]: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2004–2009. 163 f., L str., 40 cm, sign. K XXVI 83.
19. 1. 2021

Iconotheca Valvasoriana
Polihistor Janez V. Valvasor je grafično zbirko, ki jo je  zbiral na svojih večletnih potovanjih po Evropi, nalepil v usnje vezane zvezke. Izvirnik hranijo v Biblioteki Metropolitani zagrebške nadškofije, faksimilne izdaje pa tudi nekaj slovenskih knjižnic, med njimi Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Publikacija v več delih vsebuje vedute, risbe rastlin ter živali, noše, grbe, arhitekturo in prizore iz vsakdanjega življenja.

53

Koščena harpuna, Ljubljanica pri Blatni Brezovici, 11.600–11.200 let pred sedanjostjo, d. 23,2 cm, inv. št. P 18405.
Koščena harpuna, Ljubljanica pri Blatni Brezovici, 11.600–11.200 let pred sedanjostjo, d. 23,2 cm, inv. št. P 18405.
18. 1. 2021

Koščena harpuna
V strugi Ljubljanice na Ljubljanskem barju je bilo najdenih več domnevno mezolitskih harpun, a datacija najdb iz rek zaradi najdiščnih okoliščin ni povsem zanesljiva. Enoredna koščena harpuna iz Ljubljanice pri Blatni Brezovici je bila radiokarbonsko datirana, meritve so pokazale starost 9664–9292 pr. n. št., kar jo umešča na začetek mezolitika ali srednje kamene dobe.

52

Kozarec z modro nataljeno nitjo, prva polovica 16. stoletja, Ljubljanske steklarne, brezbarvno prozorno steklo, pihano v vzorčast kalup, dooblikovano pred lučjo, v. 6,7 cm, pr. 7,3 cm. Najdišče: Ljubljana, dvorišče tovarne Šumi, arheološka izkopavanja Mestnega muzeja Ljubljana, 1973.
Kozarec z modro nataljeno nitjo, prva polovica 16. stoletja, Ljubljanske steklarne, brezbarvno prozorno steklo, pihano v vzorčast kalup, dooblikovano pred lučjo, v. 6,7 cm, pr. 7,3 cm. Najdišče: Ljubljana, dvorišče tovarne Šumi, arheološka izkopavanja Mestnega muzeja Ljubljana, 1973.
15. 1. 2021

Kozarec z modro nataljeno nitjo
Modra nataljena nit na steklenih kozarcih je bila zelo priljubljen okras v odboju gotike. Zanimivo je, da so jo kot eno od vrst dekoracij uporabljale tudi Ljubljanske steklarne, ki so mlajše, saj so delovale od leta 1517 naprej pri današnjem gradu Fužine. V skladu z okusom kupcev so izdelovale tako tradicionalne gotske kot tudi sodobnejše, renesančne steklene posode.
Kozarec iz prve polovice 16. stoletja, delo Ljubljanskih steklarn, je izjemno zanimiv tudi z vidika konserviranja in restavriranja. Pri konserviranju in restavriranju steklenih predmetov, predvsem votlega stekla, je eden od bolj kompleksnih postopkov dopolnjevanje manjkajočih delov. Na kozarčku z modro nataljeno nitjo smo dopolnili skoraj polovico manjkajočega oboda in celotno dno. Vsi dopolnjeni deli kozarčka so narejeni s tehniko prozornega kalupa, ki smo jo razvili prav v Narodnem muzeju Slovenije.

51

Ygidius van der Heyden, Poštni list s postiljonom pred veduto Ljubljane, 1678–1681 (?), kolorirana jedkanica, 194 x 269 mm (odtis), 203 x 294 mm (list), inv. št. G–2520.
Ygidius van der Heyden, Poštni list s postiljonom pred veduto Ljubljane, 1678–1681 (?), kolorirana jedkanica, 194 x 269 mm (odtis), 203 x 294 mm (list), inv. št. G–2520.
14. 1. 2021
Poštni list Ygidiusa van der Heydna
Poštni list Ygidiusa van der Heydna je ena prvih upodobitev kranjske prestolnice in hkrati eden prvih likovnih utrinkov s področja poštne dejavnosti na Kranjskem. Pošto je v 16. stoletju vzdrževala notranjeavstrijska dvorna komora v Gradcu, izvajali pa so jo poštni sli, postiljoni – sprva tekači, od leta 1579 konjeniki. V Ljubljano so prihajali enkrat tedensko iz Gradca, od leta 1684 pa so uvedli še poštne relacije iz Ljubljane v Gorico in Benetke, kmalu tudi v Karlovec, Celovec in Beljak.
List je nastal okoli leta 1680; urbano tkivo v ozadju je fantazijska panorama srednjeveške Ljubljane, poenostavljene in odmaknjene od realnosti. Postiljon v značilni noši 17. stoletja jezdi pred mestno veduto, trobi v poštni rog in naznanja prihod poštnih pošiljk.
Signatura levo sp. na prizoru: ÿgidius van / der heyden/ f fec & excv; napis pod prizorom: khay postambt laŭbach.

Prikaži ...

15. 10. 2020

Vstopamo v praznično leto in vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije. Spremljajte nas in odkrijte znane in manj znane zaklade kulturne dediščine našega prostora.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 17:00
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice