9.45–10.00: Registracija in kava

10.00–10.55: VODENJE MUZEJA, doc. ddr. Mateja Kos Zabel

Vodenje muzeja zahteva marsikatera znanja in spretnosti z različnih področij, saj je to področje dela zelo široko. Ves čas mora biti v ospredju zakonitost poslovanja. Področje dela urejata Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije, navedene pa so tudi v pogodbi o zaposlitvi direktorice. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Kljub temu, da niso zapisane v normativnih aktih, se direktorica ukvarja še s številnimi drugimi nalogami, kot je ustvarjanje ugodne klime in sodelovanja v kolektivu, razgovori z zaposlenimi, nagrajevanje njihovega dela, preprečevanje kriznih situacij, vzpostavljanje timskega dela in še mnogo drugega.

Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor.

11.00–11.55: PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Urška Jelen Mahnič

Predavateljica bo predstavila organizacijsko strukturo muzeja in pojasnila pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih podlagah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določa ustanovitveni akt muzeja in spoznali organe muzeja kot javnega zavoda, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje muzeja kot javnega zavoda.

11.55–12.15: Odmor

12.15–13.10: MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, doc. ddr. Mateja Kos Zabel
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.

9.45–10.00: Kava

10.00–10.55: DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.

11.00–11.55: MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darija Mavrič Čeh
Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).
Z muzejsko dokumentacijo se boste seznanili v teoretičnem in praktičnem smislu.

11.55–12.15: Odmor

12.15–13.10: NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali.
Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.

9.45–10.00: Kava

10.00–10.45: MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, Igor Ravbar
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred in med  konserviranjem ter po njem, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

10.45–11.30: MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja ...). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

11.30–11.50: Odmor

11.50–13.15: RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa.
Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasnih razstav Ljubljanica – kulturna dediščina reke (2009) in Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov (2012); v drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave; v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept in načrt realizacije razstave na izbrano temo.

9.45–10.00: Kava

10.00–11.25: DELO Z OBISKOVALCI IN INTERPRETACIJA, dr. Andreja Breznik
Področje dela z obiskovalci je v sodobnih muzejih enako pomembno kot varovanje dediščine. Število obiskovalcev in stopnja zadovoljstva z obiskom sta ena od kazalcev uspešnosti njihovega delovanja. Motor tega področja je običajno služba za muzejsko pedagogiko in izobraževanje, medtem ko se odnos do obiskovalcev veže in odraža na delovanju celotnega muzeja: od prvega vtisa in prihoda v muzej, do zagotavljanja dostopnosti in udeležbe na programih, pa vse do udobja na razstavah in zagotavljanje informacij. Izkušnjo muzeja pomembno oblikuje predstavljanje in interpretiranje dediščine.Ta se začne pri snovanju razstave kot glavnem komunikacijskem mediju, nato sledi priprava posebnih programov ob razstavi. Interpretacija, nadgrajena s pedagoškim in marketinškim pristopom, je model, ki se je skozi leta izkazal za uspešnega. Na primerih iz prakse bomo osvetlili našteto.

V okviru vaj si bomo ogledali delovne prostore, opremo in didaktične pripomočke. Nato se bomo prelevili v obiskovalca muzeja in analizirali, katere potrebe morajo biti zagotovljene kot pogoj za konzumacijo kulturne izkušnje in kateri elementi jo nadalje povečujejo. Nato bomo z nasprotne strani prevzeli vlogo snovalca programov ter s pomočjo miselnih orodij oblikovali izkušnjo obiska razstave in dogodka.

11.30–12.25: ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Tinka H. Selič
Med nalogami muzejske Službe za komuniciranje je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo za javnost, seveda posebej načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko, da sredstev ni nikoli na pretek. Ustavili se bomo tudi ob promociji muzejev na družbenih omrežij in si pobližje ogledali, kako poteka vsakdanjik strokovnega sodelavca na tem delovnem mestu.

12.25–13.00: Zaključek in podelitev potrdil