Od jame do baročne dvorane

Že kmalu po odkritju piščali v jami Divje babe je postalo jasno, da je večkrat preluknjani del stegnenice mladega jamskega medveda nenavadna in prav posebna najdba. Iz več razlogov se je hitro pojavila tudi potreba po izdelavi njenih kopij in rekonstrukcij. 
Pridružite se soavtorju razstave mag. Miranu Pflaumu in z njim poklepetajte o izdelovanju kopij in rekonstrukcij piščali iz Divjih bab! Predstavil bo dileme, ki so strokovnjake spremljale pri raziskovanju: da bi jih razjasnili, so opravili številne raziskave in praktične preizkuse. Pojasnil bo tudi različne tehnike in postopke, s katerimi so si skušali odgovoriti na zastavljena vprašanja.

Mag. Miran Pflaum je muzejski svetnik in konservator-restavrator v Narodnem muzeju Slovenije. Ukvarja se predvsem z arheološkim gradivom, največ s keramiko in z izdelki iz kamna. Vodil je obsežne konservatorsko-restavratorske projekte obnove več kot 220 antičnih kamnitih spomenikov lapidarija Narodnega muzeja Slovenije. Kot avtor, soavtor ali oblikovalec je podpisan pod več muzejskih razstav. Posebej se posveča muzejski kopistiki in razvijanju novih pristopov v njej. Mag. Pflaum je vodja razstavnega projekta in soavtor razstave Neandertalčeva piščal.

Barok je med tistimi slogovnimi obdobji, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora današnje Slovenije; v današnji slovenski prostor je pripeljalo zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. 
S soavtorico razstave dr. Zoro Žbontar boste poklepetali o tem, kako se je v 17. in 18. stoletju oblikovala slovenska umetnost.

Dr. Zora Žbontar je kustosinja in vodja Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije ter urednica revije Argo. Sodeluje v raziskovalnih, razstavnih in evropskih projektih ter akademsko deluje kot docentka za področje umetnostne zgodovine. V svojem delu se posveča muzeologiji in umetnostnozgodovinskemu raziskovanju, s posebnim poudarkom na sodobnih pristopih k razstavljanju in interpretaciji umetniških del v muzejskem in galerijskem prostoru. Dr. Žbontar je vodja razstavnega projekta in soavtorica razstave Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost v Narodnem muzeju Slovenije.

Slonokoščeno kljunasto flavto, na katero bo zaigrala prof. Mateja Bajt, je okrog leta 1700 v Nürnbergu izdelal mojster obdelovanja lesa Johann Benedikt Gahn, ki se je specializiral za glasbene inštrumente. Flavto hranimo v Narodnem muzeju Slovenije.

PROGRAM KONCERTA

Jean Daniel Braun (ok. 1703–1738)
      Lamenterole, Allemanda

Jacob van Eyck (ok. 1590–1657)
      Amarilli mia bella z variacijami
      Pavan Lachrimae z variacijami

Jacques Martin Hotteterre (1674–1763)
      Echos

Jean Daniel Braun (ok. 1703–1738)
      Suita v G-duru: Rondeau, Minuetto/Double, Presto/Scherzo 1, 2

Mateja Bajt je zaključila magisterij iz kljunaste flavte na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri prof. Hansu Marii Kneihsu na koncertni in pedagoški smeri. Na Dunaju je zaključila še specializacijo na področju komorne in sodobne glasbe. Posveča se izvajanju stare glasbe od srednjega veka do poznega baroka in tudi sodobne glasbe. Izdelala je učni načrt za kljunasto flavto za program umetniške gimnazije in akademske stopnje. Poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, 20 let je kot prva profesorica za kljunasto flavto poučevala tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za izjemne dosežke je leta 2019 prejela Škerjančevo diplomo.