SI
Od jame do baročne dvoraneOb razstavah Neandertalčeva piščal in Barok v Sloveniji
Show menu

Od jame do baročne dvorane

Drage obiskovalke, dragi obiskovalci!

Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino, umetnost in glasbo! Vabimo vas na klepet o najzanimivejših podrobnostih velikih občasnih razstav, ki sta na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski, dogodek pa bomo zaokrožili s kratkim koncertom baročne glasbe na lutnji.

Program

16.30: Klepet z dr. Dragom Kunejem (ZRC SAZU) ob razstavi Neandertalčeva piščal

Tri različne rekonstrukcije inštrumenta neandertalčeve piščali: ena glinena in dve kovinski - v videzu zlata in potemnelega srebra
Akustične raziskave neandertalčeve piščali
Mlajši moški z desnico drži piščal iz kosti pri ustih in piha vanjo.
Akustik in raziskovalec ljudskih glasbil dr. Drago Kunej
Kakšni so bili prvi koraki pri odkrivanju zvočnih potencialov neandertalčeve piščali – najstarejšega znanega glasbila na svetu? Dr. Kunej bo predstavil začetne akustične raziskave in zvočne preizkuse tega izjemnega artefakta, ki so odgovorili na eno ključnih vprašanj: ali je iz take votle kosti z luknjicami sploh mogoče izvabiti zvok? In kako – če je to sploh mogoče – spreminjati njegovo višino, torej igrati nanjo? Rezultati preizkusov z različnimi rekonstrukcijami piščali so razkrili presenetljivo spoznanje: s takšnim preprostim glasbilom je mogoče ustvarjati čiste in jasno zveneče tone v razmeroma širokem tonskem razponu, kar odpira številne možnosti tudi za njegovo glasbeno rabo. 
Seznanili se bomo tudi z začetki glasbenih interpretacij in umetniškega ustvarjanja z neandertalčevo piščaljo – tako v obliki solističnih avtorskih izvedb kot tudi v dialogu z drugimi glasbili ter v sodelovanju s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Pridružite se nam na edinstveni poti med znanostjo in umetnostjo – od paleolitika do sodobnih koncertnih odrov. Poklepetajte in prisluhnite!

Dr. Drago Kunej je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, magistriral na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral s področja akustike. Od leta 1993 je zaposlen na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU kot vodja zvočnega arhiva. Na Akademiji za glasbo in Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predava predmet glasbena akustika. Področje njegovega raziskovalnega dela sega na preučevanje in zaščito, konserviranje, restavriranje, dokumentiranje, presnemavanje in arhiviranje zvočnega gradiva. Novejša raziskovanja posveča tehničnim in metodološkim postopkom zvočnega snemanja za raziskovalne namene ter preučevanju prvih etnomuzikoloških zvočnih posnetkov.

17.00: Klepet s kustosom mag. Darkom Knezom in soavtorico razstave dr. Zoro Žbontar ob razstavi Barok v Sloveniji

Na steni sta portreta Michelangela in Žige Žoisa ter upodobitev požara v Ljubljani, v vitrinah pa baročno posodje, žepna violina in pribor za kajenje.
Pogled na razstavo Barok v Sloveniji
Del razstave s fotografijami in načrti cerkva, pozornost pa pritegneta velika slika plemiča in obešena velika srebrna večna luč.
Pogled na razstavo Barok v Sloveniji
Barok je med tistimi slogovnimi obdobji, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora današnje Slovenije; v današnji slovenski prostor je pripeljalo zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Na razstavi se seznanimo z vplivi novih cerkvenih redov, kot so jezuiti in kapucini, ter si ogledamo prenove stolnih in mestnih cerkva, samostanov in romarskih svetišč. A barok ni bil le čas cerkvenega sijaja – odkrijemo lahko tudi razkošje mestnih palač, podeželskih dvorcev in njihovih umetniško dovršenih interierjev. 


Mag. Darko Knez je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije. Kot zgodovinarja in muzealca ga med drugim zanima tudi preučevanje vonja v kulturni dediščini, predvsem v primerih vonja muzejskih predmetov. Je avtor in soavtor mnogih razstav, predstavitev in publikacij; nedavno je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.

Dr. Zora Žbontar je kustosinja in vodja Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije ter urednica revije Argo. Sodeluje v raziskovalnih, razstavnih in evropskih projektih ter akademsko deluje kot docentka za področje umetnostne zgodovine. V svojem delu se posveča muzeologiji in umetnostnozgodovinskemu raziskovanju, s posebnim poudarkom na sodobnih pristopih k razstavljanju in interpretaciji umetniških del v muzejskem in galerijskem prostoru. Dr. Žbontar je vodja razstavnega projekta in soavtorica razstave Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost v Narodnem muzeju Slovenije.


17.30: Koncert Mateja Berlota na 10-strunski lutnji

Mlad moški stoji pri oknu in igra na 10-strunsko lutnjo - inštrument z velikim trupom in skrajšanim vratom.
Matej Berlot
PROGRAM KONCERTA

Giovanni Girolamo Kapsberger (1580–1651)
     Toccata Arpeggiata
     Toccata 5

Alessandro Piccinini (1566–1638)
     Chiaccona Mariona alla vera Spagnola

Giovanni Zamboni (ok. 1718)
     Sonata 9 c-mol
     Preludio
     Allemanda
     Giga
     Sarabanda (Largo)
     Gavotta (Allegro)

Matej Berlot je eden vodilnih slovenskih kitaristov mlajše generacije. Z učenjem kitare je začel pri prof. Ivani Ziherl na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik in nadaljeval s študijem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri slovitem kitaristu Álvaru Pierriju. Prejel je številne h nagrade; kot solist, v komornih zasedbah in z orkestri redno koncertira doma ter v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Srbiji, Liechtensteinu, na Hrvaškem in v BIH. 
V zadnjem času se pod mentorstvom Borisa Šinigoja na oddelku za staro glasbo Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik ter pri Andréju Ferreiri in Davidu Bergmüllerju v sklopu študija na Dunaju intenzivno posveča historični interpretaciji stare glasbe z igranjem na renesančno lutnjo in teorbo, pa tudi kot član ansambla Noctua ter z igranjem bassa continua v večjih zasedbah.
Igral bo na renesančno desetstrunsko lutnjo, ki jo je izdelal vrhunski luthier Ivo Magherini.

Nastop Mateja Berlota je organiziran v sodelovanju z Novo Scholo Labacensis in Glasbeno šolo Ljubljana Vič Rudnik.

Vstopnina se obračuna po ceniku, za klepete ob razstavah in koncert ni doplačila. Študenti, preverite možnost brezplačne udeležbe!

Obvezne predhodne prijave sprejemamo na:

Dogodek poteka ob razstavah

Ne spreglejte

Vodeni ogled

Barok v Sloveniji

Vodeni ogled z Blaženko First, Magdaleno Mezeg in dr. Zoro Žbontar s poudarkom na baročni grafiki in interierju
Posebna ponudba

Barok v Sloveniji

Vodeni ogled z Ano Jazbec in koncert baročne glasbe Andreja Jovanića na francoski teorbi
Prilagojeni program

Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe

Vodeni ogled, namenjen slepim in slabovidnim
Delavnica

In potem je bil zvok – čuječno zavedanje pradavnine

Interaktivno vodene vaje čuječnosti
Prilagojeni program

Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe

Vodeni ogled, namenjen gibalno oviranim odraslim
Prilagojeni program

Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe

Vodeni ogled, namenjen ljudem z Downovim sindromom
 

 

Prijavite se na e-novice