Damir Žerič: Vzpon Žovneških/Celjskih v luči srednjeveških listin

Muzejska

29. 11. 2023, 18:00

Muzejska predavanja

Listina z nekaj packami, izpisana v nemškem jeziku, s pečatom

Rimsko-nemški cesar Ludvik IV. Bavarski naznanja, da je na prošnjo Friderika Žovneškega in s soglasjem stricev, avstrijskih vojvod, povzdignil Friderika in njegove dediče v grofe Celjske. Obenem določa meje nove grofije, ki temelji na gospostvu Lemberg pri Šmarju, odslej pa velja za grofijo Celje. 1341, april 16., München; orig. perg., nemščina (hrani Arhiv Republike Slovenije, sig.: SI AS 1063/4065)

Velika listina, na drobno popisana v nemškem jeziku, s pečatom

Cesar Sigismund Luksemburški povzdigne grofa Friderika II. in njegovega sina Ulrika II. grofa Celjska v državna kneza Rimsko‐nemškega cesarstva ter jima podeli v fevd grofije Celje, Ortenburg in Strmec (Sternberg). 1436, november 30., Praga; orig. perg., nemščina (hrani Arhiv Republike Slovenije, sig.: SI AS 1063/4478.)

Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, poznejših grofih in knezih Celjskih, je zgodba o najpomembnejši plemiški rodbini, ki je imela svoje matične posesti in sedež na današnjem slovenskem ozemlju. To je tudi zgodba o izjemnem vzponu in nenadnem padcu ter mnogih za slovensko zgodovino pomembnih mejnikih. Mednje spada tudi dvakratno (v letih 1341 in 1372) povišanje Žovneških/Celjskih v grofe Celjske.

Predstavili bomo pot do obeh aktov pogrofovljenja, ključne vsebinske poudarke listin, njun pomen in temeljne razlike. Predstavljen bo tudi nadaljnji politični in posestni vzpon, ki je privedel do naslednjega vrhunca z vsemi posledicami – pokneženja leta 1436.