Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, poznejših grofih in knezih Celjskih, je zgodba o najpomembnejši plemiški rodbini, ki je imela svoje matične posesti in sedež na današnjem slovenskem ozemlju. To je tudi zgodba o izjemnem vzponu in nenadnem padcu ter mnogih za slovensko zgodovino pomembnih mejnikih. Mednje spada tudi dvakratno (v letih 1341 in 1372) povišanje Žovneških/Celjskih v grofe Celjske.
Predstavili bomo pot do obeh aktov pogrofovljenja, ključne vsebinske poudarke listin, njun pomen in temeljne razlike. Predstavljen bo tudi nadaljnji politični in posestni vzpon, ki je privedel do naslednjega vrhunca z vsemi posledicami – pokneženja leta 1436.