Na Živem srednjem veku bo z nami usnjar Marjan Petač iz rokodelske delavnice v Goričanah. S predelavo kož se v družini Petač ukvarjajo že tri desetletja in čeprav zelo dobro poznajo sodobne tehnologije in materiale, ki se uporabljajo v usnjarski industriji, prisegajo na ročno, tradicionalno obdelavo usnja. Njihovo delo temelji na raziskovanju in proučevanju zgodovinskih virov o srednjeveških usnjarskih mojstrih in izdelovalcih pergamenta.
V srednjem veku so iz usnja izdelovali široko paleto izdelkov – obuvala, rokavice, pasove, vprežno opremo za živali, sedla in jermenje, posode za prenos tekočin, torbe, vojaško opremo itd. Strojarstvo je bilo pomembna gospodarska panoga, ki je izkoriščala lahko dostopnost živalskih kož. Surove kože so bile obdelane z dolgotrajnim procesom strojenja, ki je lahko trajal tudi leto dni.
Na Otoku pri Dobravi arheologi niso našli usnjenih izdelkov, pač pa so izkopali dve strojarski jami,
v katerih so se ohranili koščki usnja, ki so bili odrezani ob izdelavi predmeta
in nato vanju odvrženi kot nekakšno strojilo. Ob jamah so našli tudi strgala,
značilno orodje za obdelavo kož. Množica predmetov – šila, škarje, prebijači in
srpasto ukrivljen nož, kažejo na to, da je v Gutenwerdu cvetela usnjarska
obrt. Ker pa je bilo strojarstvo zaudarjajoča dejavnost, so jo umaknili na
robove naselbin in v bližino tekoče vode.
Marjan Petač bo
obiskovalce z veseljem seznanjal s starimi tehnikami obdelave usnja, med drugim
boste lahko izvedeli, kdaj so izumili belo
usnje (galunsko usnje), ki so ga uporabljali v rimskem obdobju in skozi srednji
vek. Pri tem usnju (gre za kombinacijo mineralnega in mastnega strojenja) je zelo
pomembna kakovost jajc in olivnega olja. Na podlagi tisoč let starih
risb in zapisov so v delavnici Marjana Petača izdelali orodje in okvirje za
izdelavo pergamenta. Izdelujejo ga popolnoma ročno po recepturah iz srednjega
veka. Za vsak kos pergamenta je treba vedeti, čemu bo namenjen, saj se glede
na namen uporabe prilagodi tehnologija izdelave.