Naravoslovno zakulisje predmetov iz srednjeveškega Gutenwerda

Muzejska

26. 9. 2024, 18:00

Muzejska predavanja

V pripravah na razstavo Nekoč je bil Gutenwerd so strokovnjaki iz Narodnega muzeja Slovenije in več drugih raziskovalnih ustanov opravili vrsto naravoslovno-tehničnih raziskav posameznih predmetov in snovi, ki izhajajo z arheoloških izkopavanj. S sodobnimi metodami in tehnikami so ugotavljali, iz kakšnih snovi so posamezni predmeti, kako so bili izdelani, koliko so stari, za kaj so jih srednjeveški prebivalci Gutenwerda uporabljali ter, ali so bili narejeni doma ali prineseni od drugod (in od kod).

Vsi ti zanimivi podatki razkrivajo raznolikost materialne kulture takratnih ljudi, njihovo poznavanje surovin in snovi, ki so jih pridobili iz narave ali npr. s trgovskimi stiki, bogastvo znanj in veščin, ki so jih obvladali srednjeveški mojstri. Ponujajo pa tudi znanje za razumevanje postopkov izdelave oziroma stopnje tehnologije v srednjem veku in s tem za rekonstruiranje predmetov za današnje muzejske potrebe, za eksperimentalno in izkustveno arheologijo. Sodobne raziskave so zato pomemben korak k razumevanju sveta predmetov iz srednjega veka in hkrati k dojemanju minulega življenja, o katerem še danes priča arheološko najdišče na Otoku pri Dobravi.

Raziskave bodo predstavili

dr. Tomaž Nabergoj (Narodni muzej Slovenije): O starih in novih raziskavah
dr. Eva Menart (Narodni muzej Slovenije, Institut "Jožef Stefan"): Analize kovinskih predmetov in kamnitega kalupa
dr. Matjaž Knap (Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Oddelek za materiale in metalurgijo): Analize žlindre in kovinskih polizdelkov
Katja Špec, dipl. arheol.: Analize keramike iz Gutenwerda in glin iz nekdanjih glinokopov ob Krki ter analize kamnitih žrmelj
dr. Katja Kavkler (Restavratorski center – Zavod za varstvo kulturne dediščine): Analize ostankov oblačil iz groba 4 iz cerkve sv. Nikolaja na Otoku pri Dobravi
dr. Doris Potočnik (Institut "Jožef Stefan", Odsek za znanosti o okolju): Analize ostankov hrane z odlomka keramične posode

Na fotografiji je na arheološko najdišče Gutenwerd (današnji otoki pri Dobravi). Na polju je cerkev, poleg pa je ostanek hiše ‒ streha.

Otok pri Dobravi ‒ nekdanji Gutenwerd (fotografija: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije)

Na fotografiji so posnetki štirih različnih materialov iz najdišča Gutenwerd (današnji Otok pri Dobravi): kamen, roževina, kosti in steklo.

Različni materiali, iz katerih so izdelani predmeti iz srednjeveškega Gutenwerda ‒ kamen, roževina, kosti in steklo.

Na fotografiji raziskovalci v laboratoriju jemljejo vzorce žrmelj iy srednjeveškega Gutenwerda

Jemanje vzorcev in dokumentiranje žrmelj v laboratoriju Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL, 2023 (fotografija: Tomaž Nabergoj, Narodni muzej Slovenije)

O predavateljih

Dr. Tomaž Nabergoj je kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka v Narodnem muzeju Slovenije. Sodeluje pri raziskavah muzejskega gradiva, posebej orožja in bojne opreme ter rečnih najdb, pri predstavljanju in popularizaciji vedenja o srednjeveški arheologiji, najdiščih in predmetih, npr. s predavanji in vodstvi po razstavah. Je avtor razstave in vodja razstavnega projekta Narodnega muzeja Slovenije Nekoč je bil Gutenwerd (2024).

Dr. Eva Menart je univerzitetna diplomirana kemičarka (UL Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) in doktorica dediščinske znanosti (Heritage Science, The Bartlett School of Graduate Studies, University College London). Zaposlena je v Narodnem muzeju Slovenije (kot kemičarka in od 2021 vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje) in na Institutu "Jožef Stefan" (kot raziskovalka). Osredotoča se na naravoslovne analize muzejskih predmetov s poudarkom na neinvazivnih in nedestruktivnih tehnikah (rentgenska fluorescenčna spektrometrija (XRF), metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov (PIXE)) in interpretaciji analiznih rezultatov. Ukvarja se tudi s preventivnim konserviranjem zbirk oz. muzejskih predmetov. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih, financiranih tako na nacionalni kot mednarodni (EU) ravni.

Dr. Matjaž Knap kot docent na Oddelku za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja ekstraktivne metalurgije železa in železovih zlitin. Z zgodovino proizvodnje železa in arheometalurgije se ukvarja občasno, kot strokovni svetovalec pri zgodovinskih oz. arheoloških raziskavah. Z Narodnim muzejem Slovenije je sodeloval pri treh projektih, med drugim kot soavtor monografije Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem.

Katja Špec v sklopu svoje magistrske naloge preučuje lončenino in druge keramične predmete, najdene med izkopavanji na Otoku pri Dobravi. Poleg klasične arheološke obravnave arheoloških predmetov se v svoji raziskavi osredotoča tudi na preučevanje predmetov z uporabo naravoslovnih metod, to pa primerja tudi z raziskavami glin iz glinokopov ob Krki, v sodelovanju z geologi z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Rezultate svoje magistrske naloge je predstavljala na dveh mednarodnih konferencah v Zagrebu in Lebringu (v Avstriji). Med drugim je tudi soavtorica razstave Nekoč je bil Gutenwerd.

Dr. Katja Kavkler je zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot vodja Naravoslovnega oddelka restavratorskega centra. Ukvarja se z analizami različnih materialov iz vseh zgodovinskih obdobij, kot doktorici tekstilnih znanosti, pa so ji še posebej blizu tekstilije. Rezultate analiz predstavlja tako v obliki strokovnih kot tudi znanstvenih publikacij, pa tudi predavanj za strokovno in laično javnost. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani študente konservatorstva-restavratorstva poučuje o analitskih metodah v kulturni dediščini.

Dr. Doris Potočnik je leta 2013 diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer kemija, nato pa leta 2020 uspešno zaključila doktorski študij Ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Zaposlena je kot raziskovalka na Oddelku za znanosti o okolju na Institutu "Jožef Stefan". Njeno delo se osredotoča na razvoj inovativnih metod in pristopov za analizo različnih vzorcev, ki vključujejo tako živila kot okolijske vzorce.