Sredi 3. tisočletja pr. n. št. so lončarji z Dežmanovih kolišč razvili oblikovne in okrasne spretnosti, ki so ostale na območju Slovenije v marsikaterem pogledu v celotni prazgodovini nepresežene.Številne posode so okrašene z vrezanimi geometrijskimi motivi, povezanimi v zapletene vzorce. Prevladujejo različice krožnih motivov in križnega okrasja. Sklepamo, da je okrasje povezano z astralno, predvsem s sončevo simboliko. Morda to okrasje ponazarja tudi druga nebesna telesa, od meseca do nekaterih ozvezdij, pomembnih v mitoloških in verskih predstavah koliščarjev iz 3. tisočletja pr. n. št. Na bronastih plavutastih sekirah se na širšem prostoru vzhodnih Alp v pozni bronasti dobi pojavljajo vrezani znaki, ki spominjajo na pismenke. Mnenja o pomenu teh znakov so različna. Nekateri menijo, da gre za oznake delavnic. Drugi opozarjajo, da se pojavljajo samo na plavutastih sekirah in da so na podobnih (eno)plavutastih sekirah na območju vzhodnega Sredozemlja pogosti vladarski napisi ali posvetilni napis na sekirah, darovanih v svetiščih. Vprašanje, ali gre pri vzhodnoalpskih plavutastih sekirah za skromne sledi neznanega (pred)znakovnega sistema že v pozni bronasti dobi, ostaja odprto.