Sredi 3. tisočletja pr. n. št. so
lončarji z Dežmanovih kolišč razvili oblikovne in okrasne spretnosti, ki so
ostale na območju Slovenije v marsikaterem pogledu v celotni prazgodovini
nepresežene.
Številne posode so okrašene z vrezanimi
geometrijskimi motivi, povezanimi v zapletene vzorce. Prevladujejo različice
krožnih motivov in križnega okrasja. Sklepamo, da je okrasje povezano z
astralno, predvsem s sončevo simboliko. Morda to okrasje ponazarja tudi druga
nebesna telesa, od meseca do nekaterih ozvezdij, pomembnih v mitoloških in
verskih predstavah koliščarjev iz 3. tisočletja pr. n. št.
Na bronastih plavutastih sekirah se na širšem prostoru
vzhodnih Alp v pozni bronasti dobi pojavljajo vrezani znaki, ki spominjajo na
pismenke. Mnenja o pomenu teh znakov so različna.
Nekateri menijo, da gre za oznake delavnic. Drugi opozarjajo, da se pojavljajo
samo na plavutastih sekirah in da so na podobnih (eno)plavutastih sekirah na
območju vzhodnega Sredozemlja pogosti vladarski napisi ali posvetilni napis na
sekirah, darovanih v svetiščih. Vprašanje, ali gre pri vzhodnoalpskih
plavutastih sekirah za skromne sledi neznanega (pred)znakovnega sistema že v pozni
bronasti dobi, ostaja odprto.