Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke sporočil. Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.