Sreda, 11. novembra 2026
9.40–10.00: Registracija in kava
10.00–10.15: Uvod, dr. Andreja Breznik
10.15–11.15: VODENJE MUZEJA, doc. ddr. Mateja Kos Zabel
Vodenje muzeja zahteva marsikatera znanja in
spretnosti z različnih področij, saj je to področje dela zelo široko. Ves čas
mora biti v ospredju zakonitost poslovanja. Področje dela urejata Zakon o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Sklep o ustanovitvi
javnega zavoda Narodni muzej Slovenije, navedene pa so tudi v pogodbi o zaposlitvi
direktorice. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju,
izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in
letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih
sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Kljub temu,
da niso zapisane v normativnih aktih, se direktorica ukvarja še s številnimi
drugimi nalogami, kot je ustvarjanje ugodne klime in sodelovanja v kolektivu,
razgovori z zaposlenimi, nagrajevanje njihovega dela, preprečevanje kriznih
situacij, vzpostavljanje timskega dela in še mnogo drugega.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na
vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor.
11.25–12.25: PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Urška
Jelen Mahnič
Predavateljica bo predstavila organizacijsko strukturo muzeja in pojasnila
pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot
(javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo
spregovorili o pravnih podlagah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o
uresničevanju javnega interesa za kulturo, pa tudi o specialnem predpisu, ki
ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo,
kaj določa ustanovitveni akt muzeja in spoznali organe muzeja kot javnega
zavoda, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi
financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje
možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v
kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v
kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na
zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje muzeja kot
javnega zavoda.
12.25–12.45: ODMOR
12.45–13.45: MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, doc. ddr. Mateja Kos Zabel
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi?
Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek
idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V
sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana
samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta
sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni
postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja.
Kaj torej ponuja
muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi
predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.
Sreda, 18. novembra 2026
9.45–10.00: Kava
10.00–11.00: RAZSTAVA:
ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in
načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da
pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija
projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega
gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti
podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo
potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega
sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih,
ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa.
Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z
zasnovo in pripravo občasne razstave Vitez, dama in zmaj. Dediščina
srednjeveških bojevnikov (2012). V drugem delu bo na sprehodu po
stalni razstavi Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov (2016)
pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave.
11.10–12.10: OD IDEJE DO IZVEDBE. PROJEKTIRANJE IN VODENJE MUZEJSKE
RAZSTAVE, doc. dr. Alenka Miškec
Uspešna muzejska
razstava ni le rezultat dobre ideje in strokovno zasnovane vsebine, temveč tudi
premišljenega načrtovanja, učinkovite organizacije dela in usklajenega
sodelovanja različnih strokovnjakov. Priprava razstave je kompleksen projekt,
ki zahteva jasno določene cilje, ustrezno projektno skupino, razdelitev nalog
in odgovornosti, realno časovnico ter skrbno načrtovanje in spremljanje
finančnih sredstev. Poseben izziv predstavljajo medsebojna odvisnost posameznih
nalog, usklajevanje zunanjih izvajalcev ter pravočasno reševanje nepredvidenih
težav.
Predavateljica bo na
primeru priprave nove stalne razstave Stoji, stoji tam Blejski grad (2025–2026)
predstavila praktične vidike projektiranja in vodenja razstavnega projekta.
Posebno pozornost bo namenila oblikovanju projektne skupine, organizaciji in vodenju
rednih sestankov, pripravi zapisnikov, kontrolnih seznamov nalog in časovnic,
spremljanju stroškov ter izbiri in usklajevanju zunanjih sodelavcev.
Predstavila bo tudi pomen standardizacije razstavnih besedil, sprotnega
dokumentiranja, nadzora nad izvedbo in evalvacije razstave.
12.10–12.30: ODMOR
12.30–13.30: MUZEJSKA
DOKUMENTACIJA, mag. Darija Mavrič Čeh
Dokumentacija zbirke ali
predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi.
Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci
in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča
primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu
je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave,
knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi,
digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno.
Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in
lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času,
ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje,
mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).
Z muzejsko dokumentacijo se boste seznanili v teoretičnem in praktičnem smislu.
Sreda, 25. novembra 2026
9.45–10.00: Kava
10.00–11.00: DELO KUSTOSA, dr. Zora Žbontar
Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna
področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek:
skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva,
njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti.
Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v
zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in
znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa
mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr.
smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in
znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve
in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke,
raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede
hranjenja in predstavljanja.
11.10–12.10: MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, mag. Irma Langus
Hribar in mag. Miran Pflaum
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki
konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Predstavili
bomo dokumentiranje, naravoslovne raziskave in konservatorsko-restavratorske
postopke na različnih materialih. Obiskali bomo delavnico za slike in
polikromirano plastiko in delavnico za arheološko keramiko in kopistiko.
Pogovorili se bomo o varovanju celotnih zbirk s postopki preventivne
konservacije v muzejskem depoju in razstavnih prostorih. Srečanje vključuje
ogled delovnih prostorov.
12.10–12.30: Odmor
12.30–13.30: MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin,
dr. Zora Žbontar
Predavateljici bosta na kratko predstavili zgodovino depojev v Narodnem
muzeju Slovenije in osnovna pravila, ki veljajo za hranjenje premične kulturne
dediščine v muzejskih depojih (varnost, ustrezni klimatski pogoji, dostopnost).
Ob ogledu enega od depojskih prostorov v muzeju na Metelkovi bodo slušatelji na
praktičnem primeru spoznali organiziranost, varovanje in načine hranjenja zgodovinskih
in umetnostnozgodovinskih zbirk.
Sreda, 2. decembra 2026
9.45–10.00: Kava
10.00–11.00: NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij
pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna
sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je
izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko
raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali.
Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za
raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na
tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo
pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami
bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.
11.10–12.10: DELO Z OBISKOVALCI IN INTERPRETACIJA, dr. Andreja Breznik
Področje dela z obiskovalci je v sodobnih muzejih enako pomembno kot
varovanje dediščine. Število obiskovalcev in stopnja zadovoljstva z obiskom sta
ena od kazalcev uspešnosti njihovega delovanja. Motor tega področja je običajno
služba za muzejsko pedagogiko in izobraževanje, medtem ko se odnos do
obiskovalcev veže in odraža na delovanju celotnega muzeja: od prvega vtisa in
prihoda v muzej, do zagotavljanja dostopnosti in udeležbe na programih, pa vse
do udobja na razstavah in zagotavljanje informacij. Izkušnjo muzeja pomembno
oblikuje predstavljanje in interpretiranje dediščine. Ta se začne pri snovanju
razstave kot glavnem komunikacijskem mediju, nato sledi priprava posebnih
programov ob razstavi. Interpretacija, nadgrajena s pedagoškim in marketinškim
pristopom, je model, ki se je skozi leta izkazal za uspešnega. Na primerih iz
prakse bomo osvetlili našteto.
V okviru vaj si bomo
ogledali delovne prostore, opremo in didaktične pripomočke. Nato se bomo prelevili
v obiskovalca muzeja in analizirali, katere potrebe morajo biti zagotovljene
kot pogoj za konzumacijo kulturne izkušnje in kateri elementi jo nadalje
povečujejo. Na koncu bomo prevzeli vlogo snovalca programov ter s pomočjo
miselnih orodij oblikovali izkušnjo obiska razstave in programsko shemo.
12.10–12.30: ODMOR
12.30–13.30: KAKO V MUZEJU
USTVARJAMO ZGODBE, KI PRITEGNEJO?, Maja Bahar
V muzeju ne hranimo le
predmetov, temveč ustvarjamo zgodbe, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo.
Kako te zgodbe predstavimo, da pritegnejo pozornost, vzbudijo radovednost in
nagovorijo različne obiskovalce? Na Muzeokurzu bomo spoznali, kako v muzejih načrtujemo
promocijo in gradimo odnose z javnostmi. Od prve zamisli do odmevne razstave
ali dogodka je pomembno, kako svojo zgodbo komuniciramo. Predstavili bomo naše
sodelovanje z mediji, kako ustvarjamo vsebine za družbena omrežja in
nagovarjamo občinstvo z video vsebinami. Dotaknili se bomo tudi izzivov, ki jih
prinašajo omejena sredstva, majhne ekipe in nepredvidljive situacije. Kaj lahko
dosežemo z dobro idejo, ustvarjalnostjo in premišljenim komuniciranjem?
Predvsem pa bomo pokazali, da za uspešno muzejsko zgodbo vedno osebe z imeni.
Na konkretnih primerih bomo
pogledali, kako so muzejske zgodbe zaživele tudi zunaj razstavnih prostorov, v
drugem delu srečanja pa se bomo prelevili v snovalce promocijskih vsebin za
izbrano razstavo ali dogodek.
13.30: Zaključek in podelitev potrdil