SI
Muzeokurz
11. 11. 2026, 10:00 - 13:30
Show menu

Muzeokurz

Kaj je Muzeokruz?

Muzeokurz je izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela. Poudarek je na prikazu praktičnih vidikov, zato so teme predstavljene v enakovrednem razmerju predavanja in vaj. Namenjen je uvodni seznanitvi z muzejskim delom, primeren je zlasti za študente, pripravnike in ljubitelje muzejskega dela.

Kaj pridobim z udeležbo na programu Muzeokurz?

  • Vpogled v zakulisje muzeja
  • Seznanitev s praktičnimi vidiki delovanja muzejev
  • Seznanitev z možnostmi zaposlitve na področju muzejske dejavnosti
  • Potrdilo o izobraževanju
  • Gradivo s predavanj
  • Mreženje

Program

Program sestavlja 12 modulov oziroma tem, ki jih v trajanju 16 pedagoških ur izvajamo zaposleni v Narodnem muzeju Slovenije.

Seznanili se bomo z osnovami muzeologije in muzejskega dela, s procesi pridobivanja muzejskih predmetov, urejanjem ter vzdrževanje muzejskih zbirk ter njihovim dokumentiranjem in raziskovanjem. Spoznali bomo, kakšna je pot muzejskega predmeta do muzejske vitrine, kako se oblikuje razstavo, kakšne so zakonitosti interpretacije ter kako se oblikuje odnos in sodelovanje z obiskovalci. Nazadnje, a ne najmanj pomembno, je za uspešno opravljanje muzejskih nalog potrebno dobro vodenje, poznavanje področja upravljanja z dediščino in različnih pravnih vidikov ter preudarno delo s sredstvi, čemur bodo posvečena uvodna predavanja.

  • Vodenje muzeja
  • Pravni in organizacijski vidik muzeja in muzejskega dela
  • Muzej in sodobna muzeologija
  • Delo kustosa
  • Muzejsko restavriranje in konserviranje
  • Muzejski depo
  • Muzejska dokumentacija
  • Naravoslovne raziskave v muzeju
  • Razstava: zasnova in procesi
  • Od ideje do izvedbe: projektiranje in vodenje muzejske razstave
  • Delo z obiskovalci in interpretacija
  • Odnosi z javnostmi in promocija

Program

Sreda, 11. novembra 2026


9.40–10.00: Registracija in kava

10.00–10.15: Uvod, dr. Andreja Breznik

10.15–11.15: VODENJE MUZEJA, doc. ddr. Mateja Kos Zabel
Vodenje muzeja zahteva marsikatera znanja in spretnosti z različnih področij, saj je to področje dela zelo široko. Ves čas mora biti v ospredju zakonitost poslovanja. Področje dela urejata Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije, navedene pa so tudi v pogodbi o zaposlitvi direktorice. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Kljub temu, da niso zapisane v normativnih aktih, se direktorica ukvarja še s številnimi drugimi nalogami, kot je ustvarjanje ugodne klime in sodelovanja v kolektivu, razgovori z zaposlenimi, nagrajevanje njihovega dela, preprečevanje kriznih situacij, vzpostavljanje timskega dela in še mnogo drugega.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor.

11.25–12.25: PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Urška Jelen Mahnič
Predavateljica bo predstavila organizacijsko strukturo muzeja in pojasnila pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih podlagah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določa ustanovitveni akt muzeja in spoznali organe muzeja kot javnega zavoda, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje muzeja kot javnega zavoda.

12.25–12.45: ODMOR

12.45–13.45: MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, doc. ddr. Mateja Kos Zabel
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja.
Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.

Sreda, 18. novembra 2026


9.45–10.00: Kava

10.00–11.00: RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa.
Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasne razstave Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov (2012). V drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave.

11.10–12.10: OD IDEJE DO IZVEDBE. PROJEKTIRANJE IN VODENJE MUZEJSKE RAZSTAVE, doc. dr. Alenka Miškec
Uspešna muzejska razstava ni le rezultat dobre ideje in strokovno zasnovane vsebine, temveč tudi premišljenega načrtovanja, učinkovite organizacije dela in usklajenega sodelovanja različnih strokovnjakov. Priprava razstave je kompleksen projekt, ki zahteva jasno določene cilje, ustrezno projektno skupino, razdelitev nalog in odgovornosti, realno časovnico ter skrbno načrtovanje in spremljanje finančnih sredstev. Poseben izziv predstavljajo medsebojna odvisnost posameznih nalog, usklajevanje zunanjih izvajalcev ter pravočasno reševanje nepredvidenih težav.
Predavateljica bo na primeru priprave nove stalne razstave Stoji, stoji tam Blejski grad (2025–2026) predstavila praktične vidike projektiranja in vodenja razstavnega projekta. Posebno pozornost bo namenila oblikovanju projektne skupine, organizaciji in vodenju rednih sestankov, pripravi zapisnikov, kontrolnih seznamov nalog in časovnic, spremljanju stroškov ter izbiri in usklajevanju zunanjih sodelavcev. Predstavila bo tudi pomen standardizacije razstavnih besedil, sprotnega dokumentiranja, nadzora nad izvedbo in evalvacije razstave.

12.10–12.30: ODMOR

12.30–13.30: MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darija Mavrič Čeh
Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).
Z muzejsko dokumentacijo se boste seznanili v teoretičnem in praktičnem smislu.

Sreda, 25. novembra 2026


9.45–10.00: Kava

10.00–11.00: DELO KUSTOSA, dr. Zora Žbontar
Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.

11.10–12.10: MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, mag. Irma Langus Hribar in mag. Miran Pflaum
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Predstavili bomo dokumentiranje, naravoslovne raziskave in konservatorsko-restavratorske postopke na različnih materialih. Obiskali bomo delavnico za slike in polikromirano plastiko in delavnico za arheološko keramiko in kopistiko. Pogovorili se bomo o varovanju celotnih zbirk s postopki preventivne konservacije v muzejskem depoju in razstavnih prostorih. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

12.10–12.30: Odmor

12.30–13.30: MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin, dr. Zora Žbontar
Predavateljici bosta na kratko predstavili zgodovino depojev v Narodnem muzeju Slovenije in osnovna pravila, ki veljajo za hranjenje premične kulturne dediščine v muzejskih depojih (varnost, ustrezni klimatski pogoji, dostopnost). Ob ogledu enega od depojskih prostorov v muzeju na Metelkovi bodo slušatelji na praktičnem primeru spoznali organiziranost, varovanje in načine hranjenja zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih zbirk.

Sreda, 2. decembra 2026


9.45–10.00: Kava

10.00–11.00:
NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart

Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali.
Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.

11.10–12.10: DELO Z OBISKOVALCI IN INTERPRETACIJA, dr. Andreja Breznik
Področje dela z obiskovalci je v sodobnih muzejih enako pomembno kot varovanje dediščine. Število obiskovalcev in stopnja zadovoljstva z obiskom sta ena od kazalcev uspešnosti njihovega delovanja. Motor tega področja je običajno služba za muzejsko pedagogiko in izobraževanje, medtem ko se odnos do obiskovalcev veže in odraža na delovanju celotnega muzeja: od prvega vtisa in prihoda v muzej, do zagotavljanja dostopnosti in udeležbe na programih, pa vse do udobja na razstavah in zagotavljanje informacij. Izkušnjo muzeja pomembno oblikuje predstavljanje in interpretiranje dediščine. Ta se začne pri snovanju razstave kot glavnem komunikacijskem mediju, nato sledi priprava posebnih programov ob razstavi. Interpretacija, nadgrajena s pedagoškim in marketinškim pristopom, je model, ki se je skozi leta izkazal za uspešnega. Na primerih iz prakse bomo osvetlili našteto.
V okviru vaj si bomo ogledali delovne prostore, opremo in didaktične pripomočke. Nato se bomo prelevili v obiskovalca muzeja in analizirali, katere potrebe morajo biti zagotovljene kot pogoj za konzumacijo kulturne izkušnje in kateri elementi jo nadalje povečujejo. Na koncu bomo prevzeli vlogo snovalca programov ter s pomočjo miselnih orodij oblikovali izkušnjo obiska razstave in programsko shemo.

12.10–12.30: ODMOR

12.30–13.30: KAKO V MUZEJU USTVARJAMO ZGODBE, KI PRITEGNEJO?, Maja Bahar
V muzeju ne hranimo le predmetov, temveč ustvarjamo zgodbe, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo. Kako te zgodbe predstavimo, da pritegnejo pozornost, vzbudijo radovednost in nagovorijo različne obiskovalce? Na Muzeokurzu bomo spoznali, kako v muzejih načrtujemo promocijo in gradimo odnose z javnostmi. Od prve zamisli do odmevne razstave ali dogodka je pomembno, kako svojo zgodbo komuniciramo. Predstavili bomo naše sodelovanje z mediji, kako ustvarjamo vsebine za družbena omrežja in nagovarjamo občinstvo z video vsebinami. Dotaknili se bomo tudi izzivov, ki jih prinašajo omejena sredstva, majhne ekipe in nepredvidljive situacije. Kaj lahko dosežemo z dobro idejo, ustvarjalnostjo in premišljenim komuniciranjem? Predvsem pa bomo pokazali, da za uspešno muzejsko zgodbo vedno osebe z imeni.
Na konkretnih primerih bomo pogledali, kako so muzejske zgodbe zaživele tudi zunaj razstavnih prostorov, v drugem delu srečanja pa se bomo prelevili v snovalce promocijskih vsebin za izbrano razstavo ali dogodek.

13.30: Zaključek in podelitev potrdil

Podrobnosti in prijave

Termini in lokacija izobraževanja

Štiridnevno izobraževanje bo potekalo v prostorih Narodnega muzeja Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana in Narodnega muzeja Slovenije − Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana, in sicer ob sredah od 10.00 do 13.30:

  • 11. 11. 2026,
  • 18. 11. 2026,
  • 25. 11. 2026 in 
  • 2. 12. 2026.

Cena

Redna cena: 96,00 €
Znižana cena (dijaki, študenti, upokojenci, brezposelni): 63,00 €

Kotizacija vključuje gradivo s predavanj ter kavo in prigrizke med odmori.

Prijave in plačilo

Udeležba je omejena na 16 udeležencev. Prijave zbiramo na naslov andreja.breznik@nms.si do 6. novembra 2026 oziroma do zapolnitve prostih mest. Prijava se šteje za veljavno ob plačilu kotizacije. Kotizacijo je mogoče poravnati na blagajni muzeja ali prek spletne trgovine najkasneje do 8. novembra 2026.

Odpovedi in vračilo

V primeru odpovedi rezervacije do 5. 11. 2026 vam vrnemo celotno plačilo. V primeru odpovedi do 9. 11. 2026 vam vrnemo polovico plačanega zneska. Po 9. 11. 2026 vračilo plačila ni več mogoče.

Informacije

Dodatne informacije o programu: po elektronski pošti andreja.breznik@nms.si ali po telefonu 01 2414 418.

V primeru manjšega števila udeležencev si pridružujemo pravico do spremembe programa.

Galerija

 

 

Prijavite se na e-novice