SI
Naprej v preteklost
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto
Show menu

Naprej v preteklost

Praznični muzej

Spletna akcija slovenskih muzejev in galerij, tokrat s podnaslovom Praznični muzej, bo potekala v tednu od 7. do 13. decembra. Na družbenih omrežjih bomo pod ključnikoma #naprejvpreteklost in #praznicnimuzej objavljali vsebine, vezane na praznično vzdušje.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!

Program slovenskih muzejev in galerij

Program (2.75 MB)

Program v Narodnem muzeju Slovenije

Ludwig van Beethoven v Narodnem muzeju Slovenije

Praznovanje Beethovnovega leta 2020

V prazničnem decembru vam podarjamo novo spletno rubriko – Muzejsko bombonjero. S prvo poslastico se Narodni muzej Slovenije pridružuje letošnjemu mednarodnemu praznovanju 250. obletnice rojstva Ludwiga van Beethovna. Avtorica Blaženka First predstavlja devet Beethovnovih portretov iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije in jih umešča v evropski kontekst.

Izbrani praznični motivi iz muzejske zbirke

Ksenija Prunk, Na božičnem sejmu, okoli 1932, voščilnica, v tiskarski tehniki razmnožena akvarelirana perorisba, 140 x 90 mm, Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, inv. št. K–12490.

Z gibko linijo in prosojno barvo je ilustratorka Ksenija Prunk pričarala toplino in blišč zimskih praznikov, kakor jih vidijo otroške oči in doživlja otroška duša. Prizor je navdihnila Andersenova pravljica o premraženi deklici, ki se je na Silvestrov večer kakor v magičnem gledališču zazrla v sanjski privid. A tragična zgodba s severa je to pot zažarela v bolj prazničnih in optimističnih tonih. Prežemajo jo čarobnost, hrepenenje in pričakovanje, v oblikovnem pogledu pa značilna božično-novoletna ikonografija. Očarljivo sličico tedaj mlade mladinske pisateljice in slikarke, ki je risanje študirala pri impresionistu Mateju Sternenu, so izdali v seriji razglednic-voščilnic; tiskala jo je Delniška tiskarna v Ljubljani.

S. B., Vesele božične praznike!, božična voščilnica, poslana 24. decembra 1908 Ivanu Vrhovniku, barvna litografija, reliefni odtis, pozlata, inv. št. K-16199.

Morda še bolj kot čarobno vzdušje likovnega motiva – angelčka, ki oznanjata Kristusovo rojstvo in prinašata njegov blagoslov – je zanimiv družbeni kontekst voščilnice: s prodajo je Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zbirala sredstva za gradnjo šol in vrtcev, za razvijanje slovenskega šolskega sistema. Lev Bručko, tudi sam njen član, jo je naslovil na trnovskega župnika Ivana Vrhovnika, ki je dal pobudo za njeno ustanovitev. Besedilo je čisto profano: zahvaljuje se mu za posredovanje v neki zadevi in izraža svojo pripravljenost, da napiše članek za časopis Koledar Družbe  sv. Cirila in Metoda. Besedilo se ne zaključi z voščilom, temveč z vzklikom: Živeli!

Napisi:
avers: v spodnjem levem delu razglednice: Vesele / božične / praznike!; ob spodnjem delu levega roba: SER. 172
revers:  vzdolž levega roba: Printed in Germany.; v spodnjem levem kotu: SB (monogram); ob spodnjem robu levo: V korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.

Johann Christian Teicher po Francescu Mazzuoliju, im. Parmigianino (pripravljalna risba Marcello Baciarelli), Mati Božja z Detetom (Madonna della Rosa), 1757 (Parmigianinov slikani izvirnik 1530), bakrorez in jedkanica, 431 x 295 mm (odtis plošče), 366 x 270 (prizor), Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, inv. št. G–6887.

Bakrorez je sijajen grafični prevod virtuozne slike Madona z vrtnicoitalijanskega poznorenesančnega mojstra Parmigianina. Odlikujejo ga pretanjena mehkoba, poetika in ekstravaganca, pa tudi za tedanjo sakralno umetnost značilna čutnost. Madona nastopa kot elegantna dama – dvorjanka izjemne miline in prefinjenih gest. Njeno oblačilo z vznemirjeno oprijemajočimi se valovi gub bolj poudarja kakor zakriva oblike brhkega telesa. Gol fantič ji ponuja vrtnico. Par je dvoumen; (skoraj) le nimb nad Marijino glavo ga loči od Venere in Kupida, strastnih zaljubljencev iz antične mitologije. Tako bizarno in igrivo estetiko so v 16. stoletju gojili najvišji sloji: vladarski, plemiški in cerkveni dvori ter elitni meščanski krogi.

Ksenija Prunk, Otroške sanje, okoli 1932, voščilnica, v tiskarski tehniki razmnožena akvarelirana perorisba, 140 x 90 mm, Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, inv. št. K–12569.
Barvit prizor ilustratorke Ksenije Prunk odpira vrata v svet otroških sanj, poseljenih z igračami, v katerih se krščansko obarvano folklorno izročilo prepleta z liki iz literarnih del in iger. Igrače niso le punčke in leseni konjički, ampak tudi junaki iz del velikih evropskih pravljičarjev: Andersenovi kositrni vojaki ali pajac – spomin na Harlekina iz italijanskega improviziranega gledališča Commedia dell’arte. Predmet igre je bil lahko model podeželske cerkvice z baročnim zvonikom, zibka z monogramom IHS pa (Božje) dete in fanfara, s kakršno je angel v božični noči oznanil Jezusovo rojstvo. Praznično ozračje prizora ustvarja po likovnem polju razkropljen niz zvezdic in lectovih src – tradicionalni motiv slovenske ljudske kulture.
Anonimni avtor po Raffaellu, Putto, po letu 1830, jeklorez, 110 x 187 mm, inv. št. G-7802.
Čeprav reprodukcije Raffaellovih puttov lahko vidimo marsikje, nista nastala kot samostojno delo, temveč sodita v spodnji del kompozicije enega izmed poslednjih Raffaellovih del – Sikstinske Marije, nastale po naročilu papeža Julija II. Upodobljena ob spodnjem robu, z očmi zazrtimi navzgor proti Mariji z Detetom, v spremstvu svetega Siksta in svete Barbare, se zdita, kot da pripadata tukajšnosti, ne pa nebeškim višavam. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi predstavljala vez med ljudmi in nebeškimi višavami, drugi pa menijo, da ju je Raffaello naslikal zgolj zaradi likovnih, oblikovnih razlogov. Morda sta ravno zaradi odmaknjenosti od osrednjega motiva že v 19. stoletju postala priljubljena lika, ki so ju – posamično ali skupaj – reproducirali na grafičnih listih, letakih, z njima so dekorirali izdelke iz porcelana … Prvi, ki je kopiral putta kot samostojno likovno delo, je bil nemški slikar August von der Embde leta 1803/04, njemu pa so sledili (in še vedno sledijo) številni drugi.

Signatura: pod prizorom desno sp.: Carl Mayer's K- A. Nbg.
Napis: pod prizorom v sredini: 389. / Engel aus Raphaels Sixtinischer Madonna.
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice