Ladijska povezava med Trstom in Aleksandrijo je v 19. stoletju Slovencem omogočila potovanje v Egipt in na Bližnji vzhod. Večina popotnikov se je zadržala v Egiptu, redki posamezniki pa so pot nadaljevali po Belem Nilu skozi Sudan v notranjost Afrike.
Med njimi ima posebno mesto misijonar in raziskovalec dr. Ignacij Knoblehar (1819–1858), ki je izvrstno poznal Egipt in predvsem zapuščino faraonov, sredi 19. stoletja pa je slovel kot najboljši poznavalec Belega Nila. Knoblehar in njegovi sodelavci so ustvarili veliko popotniških zapisov, ki so dragocen zgodovinski vir za raziskovanje egipčanske in sudanske preteklosti.
Dr. Marko Frelih je zaposlen v Slovenskem etnografskem muzeju; tam je kot kustos odgovoren za afriške in ameriške zbirke. V okviru svojega strokovnega dela raziskuje slovenske stike s Severno Ameriko in Afriko v 19. stoletju, saj je s tistim obdobjem povezano tudi nastajanje najstarejših izvenevropskih muzejskih zbirk v Sloveniji. Še posebej ga zanimata misijonarja Friderik Baraga in dr. Ignacij Knoblehar. Slednjega je leta 2009 predstavil na razstavi Sudanska misija 1848–1858.
Zadnje desetletje muzejskega dela je usmeril v raziskave simbolike in mitologije v medkulturnih povezavah. Leta 2014 je pripravil vsebino za razstavo z naslovom Magija amuletov. Ob študiju simbolov se je posvetil tudi zmajem in rezultate raziskav je leta 2018 predstavil na zelo odmevni razstavi Zmaj vseh zmajev. Kmalu zatem se je osredotočil na pomen konja v mitoloških predstavah različnih kultur. Zbrano gradivo je pripravil za razstavo z naslovom Sveti konji – nebesni jezdeci, ki bo v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled vse do januarja 2024.