Dihotomija med originalom in kopijo, ki
prevladuje v zahodnem diskurzu o vrednotenju
umetniških del, zelo poenostavlja kompleksen
razpon možnosti, ki gredo od zavestnega
ponaredka do konzerviranega originala.
V predavanju bodo ob primerih iz japonske
in zahodne likovne umetnosti ter ob njunem
družbenem in zgodovinskem ozadju predstavljeni
koncepti, kategorije in termini, ki
se uporabljajo za definicijo različnih vidikov
in stopenj (ne)originalnosti, s posebnim poudarkom
na konceptu mosha, tj. pedagoškem
posnemanju del kanoničnih avtorjev s ciljem
globljega razumevanja likovnega dela.