Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo ljudske pesmi. Ta posebna oblika ročke za vino je ime dobila po keramični tehniki majolike, ki so jo poimenovali po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode (bokal). Severnoitalijanski izdelki v tehniki majolike, zlasti tisti iz pomembnega središča Faenza, so drugod v Evropi dobili ime fajansa. Iz popisov premoženja premožnejših plemičev in meščanov na ozemlju sedanje Slovenije vemo, da so posode iz majolike že ob koncu 16. stoletja uporabljali tudi pri nas, čeprav te tehnike pri izdelavi posode niso nikoli uporabljali. Prva ohranjena industrijsko izdelana ročka za vino – majolika pri nas prihaja iz tovarne keramike v tedanjem Nemškem Dolu in je izdelana iz beloprstene keramike. Najbolj so majolike v zavesti ljudi povezane s keramično tovarno v Kamniku, kjer so doživele največji razcvet.
Predava soavtorica razstave doc. ddr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije.