SI
José M. Costa-García: Arheologija konfliktov na primeru rimskega osvajanja Iberskega polotoka
Show menu

José M. Costa-García: Arheologija konfliktov na primeru rimskega osvajanja Iberskega polotoka

Muzejska predavanja

José M. Costa-García: Arheologija konfliktov na primeru rimskega osvajanja Iberskega polotoka (3. st. pr. n. št.–1. st. n. št.)

Stare dileme, novi pogledi

Na fotografiji je prikazana slikovita pokrajina, mestoma poraščena z gozdom, ponekod so obdelovalne površine. Po pokrajini vijugajo makadamske ceste.
Sledovi rimskega tabora na najdišču El Pico el Outeiro (Asturija, Španija; fotografija: José M. Costa-García)

Uveljavitev novih orodij v arheologiji, kot so geografski informacijski sistemi in daljinsko zaznavanje, je tudi na Iberskem polotoku omogočila zgovoren nabor podatkov, ki jih lahko povežemo z delovanjem rimske vojske. Predavatelj bo predstavil zanimive študije najdišč s severa polotoka, ki so ga Rimljani osvojili v obdobju med letoma 138 in 19. pr. n. št. Študije kažejo na pisane scenarije, ki so se odvili v dobrem stoletju vojnih dogajanj z napadi, bitkami, obleganji, ter zgovorno razbirajo orkestrirano vojaško logistiko rimske vojske. Izvedeli bomo, kako raziskovalci poskušajo rekonstruirati sosledje takratnih dogodkov in z inovativnimi interpretativnimi pogledi razumeti odnose med iberskimi skupnostmi mlajše železne dobe in rimsko imperialno silo.

Predavanje bo v angleškem jeziku.



O predavatelju

Dr. José M. Costa-García je izredni profesor arheologije na Univerzi v Salamanki. Diplomiral iz zgodovine (2006) in doktoriral iz arheologije (2013) na Univerzi v Santiagu de Compostela. Je tudi nekdanji gostujoči raziskovalec na Vrije Universiteit Amsterdam (2016−2017) in Univerzi Newcastle (2017−2018).

Njegove raziskave se osredotočajo na preoblikovanja arheoloških pokrajin na prehodu med pozno železno dobo in rimskim obdobjem na severozahodu Iberije ter na arheologijo konfliktov s postkolonialne in dolgoročne perspektive. Sledi načelom krajinske arheologije, pri čemer za kombinirano zbiranje, upravljanje in analizo arheoloških podatkov v veliki meri uporablja tehnike daljinskega zaznavanja (letalske in satelitske fotografije, LiDAR, fotogrametrija z brezpilotnimi letali, geofizika, raziskave z usmerjenimi detektorji kovin) in geografske informacijske sisteme (GIS). Je ustanovni član raziskovalnega kolektiva Romanarmy.eu, pred tem pa je bil del raziskovalne skupine USC na rimski utrdbi A Cidadela (Sobrado dos Monxes, A Coruña, 2008−2016).

V zadnjem času je koordiniral ali bil aktiven član multidisciplinarnih arheoloških ekip, ki so preučevale različna rimska vojaška najdišča v Galiciji, Asturiji, Kastilji, Leónu in na severu Portugalske.

Organizacija dogodka: dr. Boštjan Laharnar, Narodni muzej Slovenije.


 

 

Prijavite se na e-novice