Oktober je mesec požarne varnosti in tudi v muzejih se zavedamo, da moramo biti pripravljeni, saj
lahko tudi v muzeju pride do požara. Verjetno se še vsi spomnimo pretresljivih televizijskih
prizorov brazilskega Narodnega muzeja in pariške stolnice Notre-Dame, ki so ju
zajeli ognjeni zublji in »izbrisali« del svetovne kulturne dediščine. Aprila letos
je v Københavnu zagorela stavba, zgrajena v
prvi polovici 17. stoletja, v kateri je vse do 70. let 20. stoletja delovala
borza, danes v njej domuje danska gospodarska zbornica. Ta teden so slovenski mediji
poročali, da je gorelo tudi v enem od hotelov v središču prestolnice in v
hotelskem objektu na Bledu.
Da bi bili čim bolj
pripravljeni, v kolikor bi prišlo do požara v naših muzejih, bodo Narodni
muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije skupaj z Gasilsko brigado
Ljubljana, Policijsko upravo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo in Državnim zborom
v sredo, 23. 10. 2024, ob 8.10 organizirali praktično izvajanje evakuacije iz
objekta, ki bo v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici 1.
Najprej se rešujejo človeška življenja!
Najprej se vedno
rešujejo človeška življenja! Šele ko so vse osebe rešene iz zgradbe, vodja
gasilske intervencije oceni, ali so razmere dovolj varne, da se lahko rešuje
tudi premoženje, v primeru muzeja – muzejski predmeti. Po vaji evakuacije, ki
bo trajala približno do 9. ure, bo v zunanjem lapidariju Narodnega muzeja
Slovenije sledila okrogla miza, na kateri bodo sodelovali vodja gasilske
intervencije, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije, predstavnik podjetja
za varstvo pri delu in požarno varnost in predstavnica Ministrstva za kulturo.
Po kratki predstavitvi poteka gasilske vaje, bodo na voljo tudi za vprašanja
navzočih.
Kaj pa neandertalčeva piščal?!
Reševanje dragocenih muzejskih predmetov
Konservator-restavrator in
vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je
vodil tudi projekt postavitve nove stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča
svetov, je pripravil načrt reševanja arheoloških predmetov v primeru požara.
»Zagotovo sem o načrtu evakuacije
muzealij začel razmišljati takrat, ko je svet obnemel ob prizorih gorečega
Notre-Dama. Glede na to, da sem sodeloval pri postavitvi razstave, konserviranju
in restavriranju predmetov in umeščanju le-teh v vitrine, sem zelo dobro
seznanjen s tehniko odpiranja različnih tipov vitrin in varnega prenosa
muzealij iz potencialno ogroženega prostora. S kolegi arheologi smo pripravili
načrt izbora razstavljenih predmetov, potem smo pripravili načrt evakuacije eksponatov
iz vitrin in celoten postopek prenosa zabojnikov s predmeti do prve varne točke,
v zunanjem lapidariju NMS, in do druge varne točke v Državnem zboru. Od tam pa se jih
bo odpeljalo, ali v centralni depo Narodnega muzeja Slovenije ali pa v depo na
Metelkovi. Na seznamu za reševanje je osemnajst vitrin z najdragocenejšimi
arheološkimi predmeti od prazgodovine do poznega srednjega veka.«
Kot zanimivost, med predmeti, ki jih bodo reševali, so svetovni
arheološki unikumi:
- neandertalčeva piščal iz Divjih bab.
Leta 2025 bo minilo 30 let od odkritja tega najstarejšega glasbila;
- idoli z Ljubljanskega
barja iz bakrene dobe;
- bronasto bodalo z Iga: septembra
leta 1985 je bilo vlomljeno v dve vitrini razstavnih zbirk Narodnega muzeja
Slovenije, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita
in orožja, med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Vrnitev predmeta je v
sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register)
sprva vodila Policija RS, ker pa je rok za pregon kaznivega dejanja v Sloveniji
zastaral, je postopek prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo
Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo,
6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije;
- najstarejša zlata
predmeta z ozemlja Slovenije -
našitka z Bleda iz bronaste dobe;
- znamenita situla z Vač iz starejše železne dobe.
|