Maja Vončina in Stanislav Kores: Aluminij – zgodba lahke prihodnosti

Slovenija ima velik potencial na področju naprednih aluminijevih in drugih kovinskih materialov, predvsem v tehnološko razvitih podjetjih z lastnim razvojem. EU, tudi Slovenija, je v težnji po reindustrializaciji prepoznala metalurgijo kot eno izmed ključnih strateških področij, ki je danes eden izmed najmočnejših tehnoloških sektorjev z velikim razvojnim potencialom.

V primeru aluminija sta največje gonilo razvoja trenutno avtomobilska in letalska industrija, aluminijeve zlitine pa imajo velikanski potencial tudi v širokem spektru drugih področij, kot so pakirna industrija, medicina, farmacija, vojaška industrija in notranja oprema. Aluminij je kot najpomembnejša neželezna kovina osnova za številne zlitine. V naslednjih 30 letih je predvidena rast proizvodnje primarnega aluminija na 109 mil. t, rast porabe za transportna sredstva za 55 %, gradbeništvo 28 % in pakiranje 25 %.

Predvsem v segmentu avtomobilske industrije je cilj razvoj novih visokotrdnostnih in korozijsko odpornih zlitin aluminija. Te naj bi združevale 100-odstotno reciklabilnost, majhno maso, visoko nosilnost, s tem pa zmanjšano prostornino komponent in varnost z absorbiranjem energije. Z novim zelenim podnebnim dogovorom EU je metalurška industrija usmerjana k trajnostnemu razvoju, ki zajema izdelavo komponent in izdelkov za avtomobilsko, letalsko, strojno, pakirno industrijo z nižjimi ogljičnimi odtisi in usmeritev h krožnemu gospodarjenju, kar pa zajema nadgradnjo obstoječih in razvoj novih tehnologij v proizvodnji in predelovalni metalurški industriji.