Pomen in vloga vonjev v muzejski praksi

Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana

4. 7. 2022, 14:30 - 17:30

Delavnica

Tobačnica Franceta Prešerna, hrani Narodni muzej Slovenije.

Multisenzorične razstave postajajo v muzejih vse pomembnejše, pri tem pa vse vidnejšo vlogo igra ravno vonj, saj skozi zaznavo vonjev muzejski obiskovalci lahko dobijo veliko globlji vpogled v muzejske predmete in njihovo zgodovino kot zgolj z vizualnimi informacijami. V primerjavi z drugimi čutili ima čut za vonj trenutno le majhno vlogo pri sporočanju dediščine in zgodovine, čeprav je vonj temeljnega pomena za človekovo fizično in čustveno zaznavanje okolja.

Olfaktorični prikazi v muzejih so še vedno redki, tudi zato, ker še ni razvit sistem karakterizacije, reprodukcije in ohranjanja vonjav zgodovinskih predmetov. Z razvojem znanosti o dediščini vonja bo lahko vonj v muzejskih zbirkah po svetu končno dobil mesto, ki si ga zasluži.

Da bi širši javnosti predstavili pomen in vlogo vonjev v muzejski praksi, sodelavci Laboratorija za dediščinsko znanost organizirajo javno delavnico. Udeleženci bodo na delavnici lahko izvedeli več o vonju kot kulturni dediščini in se seznanili s primeri dobre prakse olfaktoričnih razstav in konservatorsko-restavratorskimi vidiki vonjev.

Predstavljen bo tudi projekt ODOTHEKA, ki je namenjen razvoju mednarodne knjižnice vohalnih muzejskih predmetov. V okviru projekta bosta ekipi raziskovalcev iz Ljubljane in Krakova analizirali vonj desetih zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk ter poskušali oceniti zgodovinski pomen teh vonjev. Raziskovalci bodo v laboratorijih opravili številne kemične analize hlapnih snovi, ki jih oddajajo predmeti in ki sestavljajo njihove vonjave. Hkrati bodo opravili zgodovinske analize predmetov, kar bo odprlo prostor novim interpretacijam.

Med predmeti, ki so iz Narodnega Muzeja Slovenije prišli v ožji izbor za detajlne raziskave so: mumija; tobačnica, ki je pripadala pesniku Francetu Prešernu; stol Rex in drugi. Poljski kolegi pa bodo najprej analizirali vonj Da Vincijeve slike Dama s hermelinom, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Krakovu.

Mag. Darko Knez, kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, ob tem dodaja: »Muzejski predmeti so pogosto povezani z vonji, ki odražajo njihovo preteklo uporabo ali morda konservatorske posege, lahko pa ‘preprosto’ odražajo njihovo razgradnjo. S tem projektom bomo lahko na nov način raziskali nekatere izjemne zbirke, kot so predmeti, ki so pripadali slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, in povedali njihovo zgodbo s povsem novega zornega kota.«

Projekt ODOTHEKA financirata v okviru programa Weave Poljski nacionalni znanstveni center in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Z raziskovalnima skupinama na Univerzi v Ljubljani in Ekonomski univerzi v Krakovu sodelujejo kustosi in konservatorji iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in Narodnega muzeja v Krakovu.

Delavnica bo v ponedeljek, 4. julija 2022, od 14.30 do 17.30 v Zbornični dvorani (1. nadstropje) Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, v Ljubljani.

Potekala bo v angleškem jeziku, in sicer v hibridni obliki (v živo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani in na daljavo preko povezave ZOOM).

Dogodek bosta povezovala:

mag. Darko Knez (Narodni muzej Slovenije) in
prof. dr. Matija Strlič (Univerza v Ljubljani, Laboratorij za dediščinsko znanost Ljubljana, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo).

Gosti

Dr. Lizzie Marx (University of Cambridge) raziskuje vizualizacijo vonja in njegovih pomenov v nizozemski umetnosti 17. stoletja. Je tudi raziskovalna in razstavna asistentka razstave Fleeting – Scents in Colour (2021), razstave o vonju v umetnosti 17. stoletja v Mauritshuisu v Haagu. V okviru evropskega projekta Odeuropa ugotavlja in analizira vizualne sledi vonja v umetniških delih ter razvija vključevanje vonja v muzejske zbirke.

Dr. Cecilia Bembibre (University College London) se ukvarja z ohranjanjem, rekonstrukcijo in komuniciranjem vonjev evropske dediščine. V okviru svoje doktorske naloge Smell of Heritage je razvila metode za prepoznavanje in ohranjanje zgodovinskih vonjev. Veliko sodeluje tudi z industrijo, kjer raziskujejo možnosti karakterizacije zgodovinskih vonjev. Na delavnici nas bo seznanila o vonju kot kulturni dediščini.

Prof. dr. Mojca Ramšak (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) je avtorica številnih znanstvenih monografij o medicinski antropologiji, medicinski humanistiki, pripovedni medicini, zgodovini etnomedicine, javnem zdravju, trženju v medicini, pravnih medicinskih temah in kulturni zgodovini človeškega telesa. Na delavnici nam bo približala tematiko antropologije vonja.

Mag. Emma Paolin (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) je na Univerzi v Bologni magistrirala iz znanosti ohranjanja in obnavljanja kulturne dediščine. Svojo karierno pot nadaljuje kot mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo Univerze v Ljubljani, kjer se v okviru projekta ODOTHEKA osredotoča na kemično in olfaktorno karakterizacijo vonjev dediščine. Na delavnici se nam bo predstavila s konservatorsko-restavratorskimi vidiki vonjev.