»Noč ima svojo moč« 2020

Splet

27. 11. 2020

Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo na predavanjih, okrogli mizi in v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.

Preiskave lakirane površine miniaturnega oklepa iz 19. stoletja so razkrile različne restavratorske posege na originalnem predmetu (foto: Andrej Hirci).

Analiza sestave steklenega kozarca z metodo PIXE (foto: Žiga Šmit).

Z metodo XRF je mogoče določiti sestavo kovinskih zlitin, ne da bi bilo treba s predmeta odvzeti vzorec (foto: Tomaž Lazar).

Tomografski posnetek piščali v preseku (foto: Dean Pekarovič).

S pomočjo izkušene nemške forenzične ekipe je bilo mogoče verodostojno poustvariti obraz zadnjega celjskega grofa Ulrika II. (foto: Tomaž Lauko, Ursula Wittwer Backofen).

Poskus digitalne 3D rekonstrukcije poznorimskega zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum (poskus rekonstrukcije: Peter Kos, Narodni muzej Slovenije; grafika: Igor Dolinar).

Program

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

E-razstava, na ogled od 27. 11. 2020 na spletni strani muzeja

Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.

Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Kaj pa naravoslovci počnemo z muzejskim gradivom? – dr. Eva Menart

Predavanje, 27. 11. 2020 ob 14:45
Obvezne prijave na spletni strani program.nocmoc.eu.

Raziskovalci v Narodnem muzeju Slovenije niso samo arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, ampak muzejski predmeti zanimajo tudi kemike in druge naravoslovce. Skupaj s kustosi s pomočjo različnih naravoslovnih metod iščemo odgovore na vprašanja, kot so: »Iz katerega obdobja je fibula?« in »Ali gre za avtentični kipec ali ponaredek?« Poleg tega raziskujemo načine, kako naše zbirke čim bolje ohraniti za prihodnje generacije.

Arheološka odkritja: od kamene dobe do novega veka

Okrogla miza, 27. 11. 2020 ob 16:00
Obvezne prijave na spletni strani program.nocmoc.eu.

Arheologi iz Narodnega muzeja Slovenije bodo vsak posebej v nekaj stavkih predstavili svoje raziskave, ki pokrivajo celotno obdobje človeške zgodovine. Začeli bodo z raziskavami kamene dobe in zaključili z novim vekom. Po vsaki predstavitvi bodo odgovarjali na vaša vprašanja.

Dogodek je zasnovan tako, da ga lahko spremljate ves čas ali se vanj le občasno vključite.

Skrivnostne zapore med Apeninskim in Balkanskim polotokom – Jure Kusetič

Predavanje, 27. 11. 2020 ob 17:45
Obvezne prijave na spletni strani program.nocmoc.eu.

Večina je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji Evropi. Številni pa ne poznajo podobnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj Rimskega cesarstva, na območju današnje Slovenije in hrvaškega Kvarnerja. Arheologi ga imenujemo claustra Alpium Iuliarum. Kako so ga imenovali stari Rimljani, ne vemo.

Težko prehodni gozdovi med Julijskimi Alpami in hrvaško Reko skrivajo še veliko skrivnosti. Arheologi jih poskušamo razvozlati z arheološkimi izkopavanji, topografskimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami in analizami geografskih informacijskih sistemov. Počasi se nam razkriva vse jasnejša podoba zapor, ki so v času zatona Rimskega cesarstva branile in nadzirale prehod v osrčje imperija – v Italijo.