Alenka Miškec: Denar v službi propagande

Muzejska

9. 1. 2025, 15:30 - 17:00

Muzejski abonma: vsebine za sladokusce

Predavanje z vodstvom

Ali vas zanimajo arheologija, zgodovina in umetnostna zgodovina? Radi obiskujete muzeje in galerije? Muzejski abonma je namenjen vedoželjnim dijakom, ki bi radi izvedeli več, in ga priporočamo kot izbor za obvezne izbirne vsebine v šolskem letu 2024/2025. Preživite popoldan v družbi podobno mislečih vrstnikov in muzejskih strokovnjakov!

Greš z mano v muzej?

Nova vsebina za sladokusce bo na sporedu v četrtek, 9. januarja 2025, od 15.30 do 17. ure v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani:

Bronasti novec (sestercij) cesarja Septimija Severa (NKNMS inv. št. 2582).

Sestercij cesarja Septimija Severa (NKNMS inv. št. 2582) ima na zadnji strani upodobljeno Viktorijo. Viktorija simbolizira uspeh v bojih in vojni ter pripada vladarjem, ki so želeli prikazati svojo moč in vojaške dosežke.

Srebrnik cesarja Filipa Arabskega, s katerim je počastil tisočletnico Rima (NKNMS inv. št. 53537). Za praznovanje tega pomembnega dogodka leta 248 je cesar organiziral številne prireditve, vključno z atletskimi tekmovanji, dirkami s kočijami, gledališkimi predstavami in gladiatorskimi igrami. Ob tem dogodku so bile predstavljene tudi eksotične živali, kar je bilo takrat nekaj izjemnega in osupljivega za rimsko javnost.

Srebrnik cesarja Filipa Arabskega, s katerim je počastil tisočletnico Rima (NKNMS inv. št. 53537), ima na zadnji strani upodobljenega leva.

Srebrnik Favstine I. (žene Antonija Pija), kovan v letih 139–141 v Rimu (NKNMS inv. št. 6763). Rimska družba je družino videla kot temelj stabilnosti, kar je bilo privlačno za imperialno propagando. Novci so pogosto prikazovali žene, matere in sestre cesarjev, kar nam, zaradi pomanjkanja pisnih virov, razkriva veliko o ženskah iz vladarskih družin. Na novcih vladaric so bile pogosto upodobljene boginje Junona, Venera, Ceres in Vesta.

Srebrnik Favstine I. (žene Antonija Pija) (NKNMS inv. št. 6763) na zadnji strani nosi upodobitev boginje Junone.

Alenka Miškec: Denar v službi propagande

Denar je dogovorjeno sredstvo za menjavo, obračunavanje ter shranjevanje vrednosti in zaradi teh funkcij je postal ključen za razvoj trgovine in širjenje ekonomskih dejavnosti.

V rimski dobi pa je denar imel tudi izrazito propagandno vlogo. Zaradi svoje razširjenosti po celotnem imperiju je rimski novec postal učinkovit medij za prenašanje sporočil, podoben poznejšim informativnim medijem. Na novcih so bili pogosto upodobljeni cesarji, vojaške zmage in simboli, ki so poveličevali rimske vrednote in politično moč. Ti motivi so vplivali na tedanjo družbo in danes nudijo dragocen vpogled v vsakdanje življenje ter duhovni svet Rimljanov.