SI
Bojan Djurić: Umetnost rimskih sarkofagov in njihova proizvodnja med Alpami in Karpati
Show menu

Bojan Djurić: Umetnost rimskih sarkofagov in njihova proizvodnja med Alpami in Karpati

Predavanje iz cikla »Prvi torek v mesecu«

Rimski metropolitanski sarkofag z upodobitvijo Meleagrovega lova na kalidonskega merjasca, 3. stoletje, Kapitolinski muzeji, Rim. Foto: Bojan Djurić

V času od vladavine rimskega cesarja Hadrijana (vladal od 117 do 138) naprej so bili sarkofagi najbolj množični, serijski proizvodi rimskega kiparstva, ki ga prav zaradi njihove pogoste ohranjenosti danes poznamo dokaj dobro. Poleg kiparskih delavnic mesta Rima in bližnje Ostije so bila glavna središča proizvodnje sarkofagov Atene, Dokimij (Frigija), Afrodizij (Karija), Efez (Jonija), Prokonez (Marmorno morje), ob njih pa še številna manjša in manj pomembna središča. Vsako od teh središč je proizvajalo sebi lastne oblike in okras, vezana pa so bila večinoma tudi na lastne vire marmorja oziroma, redkeje, drugega kamna. Osrednje in največje proizvodno središče – Rim kaže v tem pogledu bogato paleto uvoženih oblik in materialov, prihajajočih iz glavnih sredozemskih kamnolomov.

V prostoru med Alpami in Karpati je delovalo več pomembnih nadregionalnih in regionalnih kamnolomov (Gummern, Pohorje, Budakalàsz, Rajići, Dardagani, Tašmajdan), ki so vsi izdelovali bolj ali manj dodelane sarkofage in jih izvažali v mestna središča za potrebe provincialne elite. Tam so te polizdelke v kiparskih delavnicah, ki so oblikovale tudi druge vrste kiparskih izdelkov, dokončno izdelali. Prav zato se sarkofagi različnih kamnolomov in delavnic po mestnih središčih močno razlikujejo tako po obliki kot okrasu. Med njimi samo sirmijske delavnice kažejo, da so v njih dokončno oblikovali in krasili uvožene polizdelke iz številnih različnih nadregionalnih virov.

O predavatelju

Dr. Bojan Djurić, profesor za klasično arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju, se že dolga leta ukvarja s preučevanjem rimske kiparske proizvodnje. Najprej na območju Slovenije in nato na vsem območju Panonije oziroma na prostoru med vzhodnimi Alpami in Karpati. V navezavi na to tematiko se je že zgodaj začel ukvarjati z vprašanji preskrbe mest s kamnom, raziskal je glavni rimski kamnolom Emone v Podpeči pri Ljubljani in glavni rimski kamnolom Sirmija (Sremska Mitrovica) Dardagani pri Zvorniku (BiH). Poleg raziskav v Sirmiju že nekaj let raziskuje tudi arhitekturne člene in notranji okras poznoantične vile/palače cesarja Galerija Felix Romuliana pri Gamzigradu (vzhodna Srbija).

Predavanje je del spremljevalnega programa razstave Roma Aeterna. Mojstrovine rimskega kiparstva iz Fundacije Dina in Erneste Santarelli. Seznam vseh javnih vodstev, predavanj in drugih prireditev ob razstavi si oglejte na tej povezavi.
Udeležba na predavanjih je brezplačna, razstavo si lahko ogledate z nakupom vstopnice v odpiralnem času muzeja na Muzejski.
 

 

Prijavite se na e-novice