Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi
nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen
pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v
elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje
in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad
katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in
skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki
lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so
bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke
sporočil.
Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed
znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je
nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa
vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.