Čivki iz preteklosti: Od tkanja usode do tkanja besede

Galerija CD

2. 4. 2026, 18:00

Vodeni ogled razstave s kustosinjo

Manca Omahen Gruškovnjak: Od tkanja usode do tkanja besede. O tkalski uteži z Vrtičnjaka in nožičku iz Bodešč

Keramični kvader je na eni strani širši kot na drugi. Na ožji strani je luknja. Na kvadratni ploskvi na koncu širšega dela je vrisan škarjasto razcepljen obesek. Zraven je del kovinske verižice s takim obeskom.

Utež, Vrtičnjak pri Tupaličah, konec 8. ali začetek 7. stoletja pr. n. št., hrani Gorenjski muzej (fotografija: Tomaž Lauko)

Konica železnega nožička je odlomljena. Nožiček je po vsem kovinskem ročaju okrašen z zarezami v obliki pletenja.

Nož z okrašenim ročajem, Bodešče, pozno 8. stoletje ali prva tretjina 9. stoletja, hrani Gorenjski muzej (fotografija: Tomaž Lauko)

Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke sporočil.

Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.

Fotografija prikazuje nasmejano mlado damo do pasu. Ima dolge svetle lase.

Manca Omahen Gruškovnjak

Pridružite se kustosinji Manci Omahen Gruškovnjak iz Gorenjskega muzeja na vodenem ogledu v četrtek, 2. aprila 2026, ob 18. uri v Galeriji CD (Prešernova 10, Ljubljana).

Manca Omahen Gruškovnjak je po zaključku študija arheologije svoje znanje in ljubezen do spoznavanja preteklosti poglobila na marsikateri zanimivi arheološki terenski raziskavi. V predstavljanju arheološke dediščine javnosti se je prvič preizkusila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Prehistory Adventure. Od leta 2021 je zaposlena v Gorenjskem muzeju, kjer proučuje bogato arheološko dediščino Gorenjske, skrbi za njeno ohranjanje in predstavljanje javnosti ter z veseljem načrtuje tudi dogodke za najmlajše. Zlasti jo pritegne čas pozne bronaste in starejše železne dobe.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme.
Vstopnina se obračuna po ceniku Cankarjevega doma, za vodenje ni doplačila.
Število mest je omejeno, prijave sprejemamo na e-naslovu prijave@cd-cc.si ali po telefonu 051 374 541.