Pri
arheoloških izkopavanjih bakrenodobnih naselbin lasinjske kulture in kulture
keramike z brazdastim vrezom v Prekmurju so bili v jamah in naselbinskih
plasteh poleg oblikovno raznovrstnega in okrašenega keramičnega posodja odkriti
tudi keramični predmeti v obliki stiliziranih ženskih figuric – idolov. V
večini primerov jih jasno spolno opredeljuje steatopigna zadnjica, redkeje pa
tudi poudarjene prsi. Posebnost teh figuric je, da so nekatere poškodovane, saj
imajo odlomljen ali okrušen zgornji ali spodnji del ali pa so navpično
razpolovljene.
Najpogostejša
razlaga teh figuric je, da so služile kot simbolni in kultni predmeti pri
izvajanju raznih ritualnih praks. Njihove poudarjene ženske telesne značilnosti nakazujejo povezanost s plodnostjo, rodovitnostjo in obnovo življenja, kar je
bilo v agrarnih skupnostih izjemno pomembno.
Odkritje
ženskih figuric v Prekmurju obenem potrjuje, da je bilo to območje v bakreni
dobi (4. tisočletje pr. n. št.), v primerjavi s sorodnim figurinami, vključeno v
širše kulturne tokove Srednje Evrope.