Med
vodenimi vajami prepletamo zvoke najstarejšega znanega glasbila – neandertalčeve piščali – z naravnimi zvoki, tišino in čuječnostjo. To udeležencem omogoča
edinstveno doživetje, ki povezuje pradavnino, notranji mir in zavedanje
trenutka. Izkušnja spodbuja globoko sprostitev, samorefleksijo ter stik z
brezčasno dimenzijo glasbe in človekove prisotnosti. Izkušnja ni le zgodovinsko
in kulturno bogata, temveč prispeva tudi k duševnemu in fizičnemu zdravju
udeležencev.
Srečanje vključuje kratko uvodno predstavitev ključnih teoretičnih
izhodišč čuječnosti, ki udeležencem pomagajo razumeti njen pomen in učinke.
Sledi niz vodeno izvedenih vaj, s katerimi udeležence povabijo k osredotočenemu
zaznavanju zvokov, barv, oblik, telesnih občutkov in prostora razstave. Med
vajami udeleženci opazujejo, kako njihovo doživljanje sproža miselne in
čustvene odzive. Po posameznih sklopih bosta omogočena prostovoljen pogovor o
izkušnji ter refleksija, ki vaje smiselno povezuje z razstavljenimi vsebinami.
Vaje
izvajajo članice Društva za razvijanje čuječnosti Breda Smej, Eva Požar in
Katarina Cerar Bajde.
Vaje so dostopne, preprosto izvedljive in primerne za vsakogar, ne glede na predznanje.