Znameniti kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) sodi med najpomembnejše osebnosti v zgodovini slovenskega prostora. Čeprav je bil po poklicu vojak, je večino življenja posvetil znanosti in zbirateljstvu. Preden se je leta 1672 ustalil na Bogenšperku in začel znanstveno delo, je več kot deset let potoval po deželah srednje in zahodne Evrope ter severne Afrike, kjer je spoznaval njihove družbene in naravne zanimivosti. Spoznanja s potovanj je pozneje uporabil pri preučevanju svoje domovine Kranjske.V zgodovino in slovensko narodno zavest se je zapisal zlasti po zaslugi svojega monumentalnega dela Slava vojvodine Kranjske (1689), ki velja za najpomembnejšo knjigo, napisano na ozemlju današnje Slovenije. Gre za izjemno obsežno enciklopedično delo, v katerem je na izviren način predstavil rezultate dolgoletnih raziskav s področja različnih družboslovnih in naravoslovnih ved.Po pomenu najbolj izstopata raziskava presihajočega Cerkniškega jezera in iznajdba tehnike ulivanja tankostenskih kipov. Obe sta pritegnili pozornost tujih znanstvenikov in mu decembra 1687 prinesli članstvo v angleški Kraljevi družbi (Royal Society). Članek z opisom postopka ulivanja tankostenskih kipov je bil leta 1687 najprej objavljen v glasilu Philosophical Transactions of Royal Society, pet let pozneje pa še v najstarejšem znanstvenem časopisu Acta Eruditorum. Valvasor je tako avtor prvega tehničnega prispevka s področja livarstva in metalurgije, ki je nastal na ozemlju današnje Slovenije.