Mednarodni trendi v umetnosti na prelomu stoletja (art
nouveau, secesija, jugendstil itd.) so poleg arhitekture, kiparstva in
slikarstva poseben poudarek namenjali tudi oblikovanju. Z namenom ustvarjati moderne in prefinjene meščanske bivalne prostore so vanje umeščali predmete uporabne umetnosti, oblikovane po modernih smernicah. K tem sodijo tudi tkani
izdelki in tapiserije, ki so okoli leta 1900 v širšem srednjeevropskem prostoru
doživljali svoj preporod.
V skladu s temi trendi je v Ljubljani leta 1898 nastal
Kranjski zavod za umetniško tkanje (Krainische Kunstwebe Anstalt). Šlo je za
moderen tkalski obrat, ki je deloval po zgledih podobne nemške delavnice Scherrebek.
Proizvajali so različne izdelke, kot so tapiserije, blazine in supraporti, tkane
po kartonih sodobnih avstrijskih in nemških oblikovalcev.
Po začetnem
uveljavljanju v Avstriji in celo v tujini je Kranjski zavod za umetniško tkanje iz različnih razlogov po
približno desetletju delovanja leta 1909 propadel. Čeprav je šlo za enega najpomembnejših umetnoobrtnih zavodov iz obdobja secesije v Ljubljani, je danes malo znan in izpostavljen.
Dr. Miha Valant je kot raziskovalec zaposlen na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s preučevanjem umetnosti in umetnostnega sistema druge polovice 19. stoletja na območju Kranjske v odnosu do takratnih vidnejših centrov v monarhiji, kot so Gradec, Dunaj in Praga.