Poznavanje poselitve Posočja v pozni prazgodovini (2.
in 1. tisočletje pr. n. št.) je povezano s stanjem raziskav, ki je v tem delu Slovenije
omejeno predvsem na rezultate topografskih ogledov in manjših sondiranj ter
slučajno odkritih najdb. Iz pozne bronaste dobe poznamo več lokacij naselij
(gradišč), ki so sicer zelo skromno raziskane, in posamezne najdbe predvsem
kovinskih predmetov. Izjemne najdbe iz tega obdobja predstavljajo zakladi oz.
depoji, ki običajno obsegajo več odloženih kovinskih predmetov. S Kanalskega
Vrha, ki leži na planoti nad Kanalom, sta znani kar dve takšni zakladni najdbi.
Te najdbe zarisujejo naravne prehode, mrežo nekdanjih poti, po katerih so
potekali stiki ob koncu pozne bronaste in prehodu v železno dobo, o kateri v Srednjem
Posočju, na Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu govorijo posamezne najdbe in
skromno raziskana gradišča.
V Zgornjem Posočju je slika drugačna, tu na poselitev
sklepamo predvsem na podlagi odkritih grobišč (nekropol), medtem ko so naselja
slabše raziskana. Izjema je Most na Soči, kjer so v 70. in 80. letih prejšnjega
stoletja potekala arheološka izkopavanja. Odkrita sta bila poselitev iz pozne
bronaste dobe in del naselja iz železne dobe z več kot tridesetimi stavbami iz
časa med 6. in 4. stoletjem pr. n. št. Ostaline govorijo o zametkih
urbaniziranega kraja, izjemni stavbni dediščini železne dobe in nekdanji
bivanjski kulturi v Posočju. Ob bivalnih stavbah so bile odkrite tudi
delavnice, v katerih so se odvijale različne dejavnosti, med njimi izdelava
keramike.