Četrtek, 10. novembra 2022
16.45–17.00: Registracija in kava
17.00–17.55: VODENJE MUZEJA, mag. Barbara Ravnik
»Ne boj se in ne sovraži!« je misel Sofije Korvin-Krukovske,
velike ruske matematičarke in tesne prijateljice Fjodora Dostojevskega. Pri
svojem delu dolgoletne direktorice se nanjo naslanja mag. Barbara Ravnik – kot
na večno resnico, ki ji pogosto pomaga razumeti včasih sicer povsem nelogično
ravnanje ljudi. Predavateljica bo predstavila naloge muzejskega direktorja, kot
jih opredeljujejo Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK),
akt o ustanovitvi javnega zavoda in pogodba o zaposlitvi. Našteti dokumenti
opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega
programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih
aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in
zastopanje muzeja itn. Ob tem se pojavljajo tudi številne druge naloge, ki so
jim skupni imenovalec – komuniciranje, komuniciranje in
komuniciranje.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje,
kakšen bi moral biti dober direktor. Pri tem si lahko spet pomagamo z mislijo
iste modre dame, ki je zapisala »Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet.«
18.00–18.55: PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA,
Miroslav Vute
Predavatelj bo predstavil običajno organizacijsko
strukturo muzeja in pojasnil pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo
organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno
vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o
zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa tudi o specialnem
predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine.
Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe
muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi
financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje
možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s
praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe
in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih
dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih
sredstev za delovanje.
19.00–19.55: MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, ddr. Mateja Kos
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga
v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za
kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega
življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni
več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno
pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in
določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega
preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove
potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in
sodobna muzeologija.
Četrtek, 17. novembra 2022
16.30–17.25: MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darija
Mavrič Čeh
Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani
podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj
sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi
zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno
upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil)
in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige,
članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne
posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke
na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje,
podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo
opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje,
fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).
Z muzejsko dokumentacijo se boste seznanili v
teoretičnem in praktičnem smislu.
17.30–18.25: DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in
posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog
lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in
konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in
najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za
ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši
javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo
dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z
javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila
pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo
praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše
opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in
inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in
predstavljanja.
18.30–19.25: NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju
že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto
zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za
raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s
katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali.
Na
predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za
raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na
tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo
pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami
bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.
Četrtek, 24. novembra 2022
17.00–17.45: MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE,
Igor Ravbar
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo
seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski
depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred in med konserviranjem ter po njem, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih
materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in
kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz
originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.
17.45–18.30: MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne
sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena
do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija,
fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične
arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer
organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja,
shranjevanja ...). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.
18.35–19.55: RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž
Nabergoj
Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga
zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo
procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in
vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega
razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave
pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za
izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega
sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih,
ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa.
Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z
zasnovo in pripravo občasnih razstav Ljubljanica – kulturna dediščina reke (2009) in Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov (2012); v
drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi Srednjeveške zgodbe s stičišča
svetov (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave;
v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept
in načrt realizacije razstave na izbrano temo.
Četrtek, 1. decembra 2022
17.00–17.55: DELO Z OBISKOVALCI IN OBRAZSTAVNI
PROGRAMI, dr. Andreja Breznik
Naloga muzejske pedagoške službe je priprava
prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema
sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje,
oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih
metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega
segmenta muzejskega dela na nekaterih primerih tujih praks (število in profili
zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno
delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo
ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in
značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene
prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo. Z namenom razumevanja narave
pedagoških programov se bomo tudi sami prelevili v obiskovalce na pedagoškem
programu.
18.00–18.55: ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Petra
Grom, Tinka H. Selič
Med nalogami muzejske Službe za komuniciranje je
promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro
komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo za javnost, seveda posebej
načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili
tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov,
načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi
trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno
tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim
več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko,
da sredstev ni nikoli na pretek. Ustavili se bomo tudi ob promociji muzejev na
družbenih omrežij in si pobližje ogledali, kako poteka vsakdanjik strokovnega
sodelavca na tem delovnem mestu.