- O prehrani grajskih prebivalcev lahko marsikaj izvemo s pomočjo analiz izkopanih živalskih kostnih ostankov, žuželk, jajčnih lupin, ostankov plodov, semen in peloda rastlin ter lesnega oglja.
- Višji družbeni sloji so upoštevali velik del
manir pri mizi, ki jih spoštujemo še danes; npr. čisti nohti, prepoved čiščenja zob z
nožem, podajanje noža z ročajem naprej, umivanje rok pred jedjo, prepoved
brisanja nosu v prt, prepoved polaganja jedi, ki smo jih že imeli v rokah,
nazaj na skupni krožnik ...
- Plemstvo je za umivanje rok uporabljalo tudi posebne dragocene posode.
- Posodje je bilo izdelano iz kositra, medenine ali srebra, dragoceno je bilo tudi steklo. Uporabljali so nože in žlice.
- Grajska gospoda je uživala v precej nenavadnih jedeh za današnji okus: poleg divjačine, ptic in rakov so na mizo radi postavili tudi veverice, polhe, jazbece in vidre,
za pravo poslastico pa so šteli bobrove repe. Pili so medico in vino.
- Hrano so na gradovih pripravljali na različne
načine, meso so najraje pekli, ribe včasih kuhali v vinu, še raje pražili,
postregli pa so jih tudi v omakah, v katerih ni manjkalo začimb. Med domačimi
začimbami sta bila na prvem mestu česen in čebula, tudi šetraj, majaron, timijan, proti koncu srednjega veka pa uvožene začimbe – muškat,
kardamom, nageljnove žbice, cimet, poper in žafran.
|